Lazović: Preživeti Daytonski sporazum ovira izgradnji funkcionalne države Bosne in Hercegovine!

(Patria) - Predsednik Skupščine RBiH, član vojnega Predsedstva BiH in član DF-a Miro Lazović se je nocoj v Sarajevu obrnil na Konvenciji, ki so jo pod sloganom "Bosna je naša - Bosanska" organizirali Krog 99 in NVO Čuvari Bosne.

Lazović je na začetku svojega nagovora dejal, da je tudi on, tako kot mnogi v kongresni dvorani hotela "Holiday", priča burnim časom razpada nekdanje skupne države Jugoslavije in dramatičnim dogodkom, ki so sledili.

- BiH je plačala najvišjo ceno. To ceno plačujemo še danes. Pogosto govorim, da se Jugoslavija še ni razpadla, ker sence tega razpada še vedno lebdijo nad BiH, Črno goro in Kosovom.

Današnji shod prirejamo v trenutkih, ko naša država prehaja skozi težke in negotove politične procese. Še vedno smo soočeni z zunanjimi in notranjimi napadi na suverenost in ozemeljsko celovitost naše države.

Zakaj je tako? Kaj je razlog? Zakaj se BiH dojema kot nestabilna država, katere prihodnost se nenehno preizprašuje in dvomi v njen obstoj?

Mnogi od nas bodo upravičeno pokazali s prstom na sedanjo politiko uradne Srbije. Vojni velikosrbski in sedanji politični cilji "srbskega sveta" se niso veliko spremenili.

Uničiti BiH kot državo, okrepiti njeno entitetno delitev, RS in njene predstavnike spoštovati, državne institucije pa omalovaževati in obiti, onemogočiti ustvarjanje državotvorne bosanskohercegovske nacije itd.

Od teh ciljev se ne odstopa. Nasprotno. Ta pritisk se povečuje s sklepi nedavnega t.i. vsesrbskega zbora in Dodikovimi napovedmi o mirnem ločevanju - poudarja Lazović.

Navaja, da predsednik RS Milorad Dodik v kontinuiteti zanika BiH, češ da je Daytonski mirovni sporazum propadel.

- In lahko se strinjam, da je Dayton presežen. Postal je ovira za izgradnjo funkcionalne in stabilne države. Toda če je Daytonski sporazum propadel, to ne pomeni, da je propadla država BiH.

Propadla je njena entitetna delitev. Propadli sta tako RS kot FBIH, BiH pa ostaja v svojih mejah z novo ustavno ureditvijo ali vrnitvijo k Ustavi Republike BiH, kot je to predvideno z Ustavnim zakonom, sprejetim 12. decembra 1995 - poudarja Lazović.

Pravi tudi, da je sedanja BiH država mednarodnega dizajna in kolikšna je odgovornost za njeno prihodnost na domačih akterjih, tolikšna je tudi na mednarodnih.

- Evropska unija in Amerika morata zaradi obrambe mednarodnega prava, gotovo pa tudi svojih interesov, pomagati BiH na njeni poti v EU in Nato.

Daytonska BiH je mlada in krhka država, katere konstrukcija nenehno trepeta na slabih daytonskih ustavnih temeljih. Ti so bili dovolj trdni, da ustavijo vojno, ne pa tudi, da nosijo izgradnjo stabilne in močne države.

Trdni in stabilni ustavni temelji zahtevajo civilno armaturo. Pomoč nam je nujno potrebna. Od prijateljskih držav iz mednarodne skupnosti, a od ZDA predvsem.

Paliativni in izsiljeni potezi mednarodne skupnosti v funkciji pomirjanja političnih napetosti morajo biti zamenjani s postavitvijo prizorišča za novo ustavno ureditev BiH.

S takšno ustavno ureditvijo se današnja BiH dojema kot razpeta država med Daytonom in Brusljem. Bruselj zahteva, da gremo hitreje proti EU, noge pa so nam ovirane z daytonskimi verigami.

Daytonska ustava afirmira etnični koncept in etnične delitve, Bruselj pa zagovarja civilno družbo in državo polnih človekovih pravic in svoboščin - govori Lazović.

Po njegovih besedah je naša država na razpotju - ali bomo ostali ujeti v etničnih kletkah, kjer trpijo individualne pravice in svoboščine, ali bomo pretrgali etnične okove in se podali k izgradnji civilne države, polnih človekovih pravic in svoboščin na celotnem območju.

- Že davnega leta 1996 je moj prijatelj, nedavno preminuli prof. Esad Zgodić, izdal knjigo "Civilna država", v kateri je zapisal:

"Od izida političnih bojev med totalitarnimi etničnimi politikami in civilnim konceptom oblasti bo odvisna ne le usoda BiH kot države, ampak tudi eksistenčni obstoj Bošnjakov kot naroda".

In res je tako. Bošnjaški narod ne more obstati brez države BiH, država BiH pa težko obstane, če ne bo civilna.

Rešitve za civilno državo obstajajo. Nahajajo se v sodbah Sodišča za človekove pravice iz Strasbourga. Od prve sodbe Sejdić in Finci, preko Azre Zornić in Ilijasa Pilava pa do zadnje v primeru Kovačević.

Civilna država ne pomeni unitarne države in prevlade večinskega naroda, kar pogosto slišimo od njenih nasprotnikov. Civilna država ni anacionalna, niti nadnacionalna, niti s političnim nasiljem anulira in raztaplja etnično-nacionalni pluralizem.

Civilna država ne duši potreb in pravic državljanov do nacionalne subjektivitete. Nasprotno. Na voljo so ji številna načela vključevanja etničnega v civilno, kot načelo enakopravnosti, nacionalnega pariteta in proporcionalne reprezentacije ter drugi mehanizmi, ki zagotavljajo izražanje, svobodo in pravice nacionalnih atributov kot pomembnega dela avtonomije civilne družbe - poudarja Lazović.

Nam, Bosancem in Hercegovcem, kot tudi mednarodnim uradnikom, bo nadaljeval Lazović, je jasno, da s takšno Ustavo BiH ne more postati članica niti EU, niti članica zavezništva Nato.

- Daytonska formula - dve entiteti in trije narodi - se je izkazala kot neuspešen eksperiment. To formulo je treba spremeniti. Spremeni pa se lahko le, če obstajajo organizirane, močne, združene politične sile, ki bodo znotraj BiH in navzven demonstrirale močno opredeljenost za nedeljeno družbo in stabilno, močno državo.

Državo, ki bo na vsakem pedlju svojega ozemlja sposobna afirmirati in ščititi civilne pravice. Ščititi posameznika in državljana skozi afirmacijo dveh načel - načela svobode in načela enakosti.

Na koncu verjamem, da bodo sporočila s tega sarajevskega shoda sprejeta pri največjem številu naših državljanov. Zato pozivam, naj se takšna srečanja organizirajo tudi v drugih mestih in občinah naše države - je v svojem nastopu zaključil Miro Lazović.