Lazović: Ameriška resolucija želi BiH hitreje potisniti v EU in NATO

(Patria) - Član Predsedstva SPD-ja Miro Lazović je za N1 dejal, da ga poročilo o napredku BiH k EU ne preseneča, preseneča pa ga "okrepljena dejavnost Bruslja, ki v zadnjih dneh Intenzivno opozarja BiH na realizacijo Mnenja EK s 14 famoznimi pogoji in javne nastope njihovih odborov, ki opozarjajo, da smo daleč od EU".

"Želim biti optimist, da bo v začetku prihodnjega leta dejavnost domačih politikov ob pritisku in dejavnostih EU in ameriške administracije privedla do tega, da bomo v letu 2021 lahko dobili status za priključitev k EU," je dejal Lazović v Novém danu.

Poudaril je, da "politične blokade v BiH obstajajo od leta 1995 in da je bila vedno poligon za politične nesporazume".

"V poročilu govorimo o napakah, ki jih aktualne in prejšnje oblasti niso storile. Evropska komisija zahteva hitrejši napredek pri realizaciji pogojev. Politične blokade bodo še naprej prisotne, še posebej, ko bodo na vrsti realizacija sodb Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu Sejdić-Finci ali sprejetje določenih sprememb in dopolnitev Ustava, ko gre za volilni zakon. Optimistično je, da je Odbor za zunanjo politiko EK sprejel svoje javne stališče, ki od BiH zahteva, da volilni zakon uskladi z evropskimi načeli in standardi. Dobro je, da se pojavlja ameriška resolucija, ki se naslanja na pobude EU. Če se vse to upošteva, je treba biti optimist," je dejal Lazović.

Glede resolucije ameriškega kongresa je dejal, da je bila ameriška administracija precej pasivna glede realizacije Daytonskega mirovnega sporazuma, zato se je v politični prostor te regije vključila Rusija s svojimi interesi.

"Mislim, da je to razlog, da se je ameriška administracija bolj vključila. Resolucija prihaja v času, ko se obeležuje 25 let Daytona, Amerika je njegov ustvarjalec in ima odgovornost in obveznost, da spremlja njegovo realizacijo in popravlja krivice, ki so vgrajene v Ustavo. Veseli me, da se ta ameriška resolucija naslanja na EU in poziva BiH, naj svoje ustavne reforme uskladi z evropskimi načeli in standardi. Resolucija želi spremeniti politično situacijo v BiH v smislu, da BiH hitreje potisne v EU in NATO," je dejal Lazović.

Izrazil je zaskrbljenost zaradi odpora na poti BiH v EU, ki po njegovih besedah prihaja "od tandema Čović-Dodik", pa tudi "Hrvaške in Srbije".

"To je usklajena politična dejavnost Zagreba in Beograda glede prihodnosti BiH, motivirana z željo, da se HNS in HDZ BiH uvede v strukture volilnega zakona na način, da se člana Predsedstva, ki je zanje edina boleča točka, izbira iz vrst HDZ, ne Hrvatov. To je v nasprotju s tem, kar govorita ameriška resolucija in poročilo iz Bruslja," je dodal.

Poudaril je, da so za napredek BiH ključne spremembe Ustave, ker obstoječi afimira etnične delitve, politike, ki delijo BiH, in na njem nastajajo slabe politike.

"Ustava vsake države je temelj države, ti temelji BiH so slabi. Če ne bo sprememb, BiH ostaja talec etničnih delitev. Spomnim se pogovora novembra 1995, opozarjali smo Richarda Holbrookea, da ustava BiH, kakršna je bila sestavljena z Daytonom, ne more graditi stabilne države. Zavedali smo se slabosti, vendar smo naleteli na izjavo, ki je rekel 'S to ustavo boste morali živeti 15 let, po tem pa bo čas za spremembo'. Ne bi rekel, da je bil to nek načrt, ki je upošteval interese BiH. Mudi se jim, Clinton je vstopal v tekmo za drugi mandat in potreboval je mednarodni projekt, to je bila BiH, v kateri je bilo treba ustaviti vojno. Niso veliko razmišljali o prihodnosti. Imeli so iskreno namero, da jo naredijo multietnično in državljansko, vendar je po letu 1994 ameriška administracija zdrsnila proti entitetni delitvi. Mislim, da se je ameriška administracija končno zavedla tega in da bo v prihodnjem obdobju storila, da se to popravi, od nje se to tudi pričakuje," je dejal Lazović.

Meni, da bi bilo najbolje, če bi "domači akterji spoznali nujnost sprememb, ki vsakega državljana BiH naredijo človeka, ki živi v stabilni in funkcionalni državi", vendar ni prepričan, da se bo to zgodilo.

"Nisem prepričan, da bodo pri tej obliki dveh entitet - treh narodov odpravljene blokade zgolj s silo političnih akterjev, ker oni na teh delitvah gradijo moč. Pritisk bo moral priti in mislim, da se to teh dneh pospešuje. Projekt 'mali Schengen' vzbuja upanje, da bi z ekonomskimi vprašanji regija odpravila prisotne politične blokade. Bosanci in Hercegovci morajo biti previdni, treba je iti proti Schengna, vendar zahtevati, da odpravijo blokade, ki bi lahko ogrozile evropsko pot BiH," je zaključil Lazović.