Lažni logoraš Dukić po Dodikovom nalogu podiže nacionalne tenzije!?

Kdo je pravzaprav Branislav Dukić, predsednik Zveze logornikov RS, ki je danes zjutraj "ponosno" izjavil, da je bil na Zlatišču nad Sarajevom, od koder so štiri leta ubijali nedolžne ljudi in otroke, postavljen križ? 

Dukić je predvojni prebivalec sarajevskega naselja Hrasnica. Do leta 1994 je živel v svojem stanovanju in dejansko nikoli ni bil logornik, piše Patria.  

Že prej so prebivalci Hrasnice in vojni člani Srbskega državljanskega sveta (SGV) BiH, ki Dukića in njegovo vojno pot dobro poznajo, javnost opozarjali na to dejstvo. 

Današnja provokacija je po Patriinih izsledkih dobro premišljen politični trik SNSD-ja, s katerim se pred volitvami poskušajo dvigniti mednarodna napetost. Postavitev križa na Zlatišču je sledila potem, ko so pred desetimi dnevi kamenjali mošeje v Banja Luki in Prijedoru, zato je pričakovati, da bo takšnih potezov vse več, ko se bo približeval 12. oktober. 

Prav ta zadnja provokacija je povod, da Patria javnost spomni, kdo je Dukić, slepi poslušnik Dodikovga režima. Za svoje "glasnogovorništvo" je bil pred leti nagrajen z mestom direktorja SP "Obilićevo" (nekdanja dvorana Mejdan) v Banja Luki. 

Dukić je v Hrasnici med vojno živel z ženo Mirjano in sinom Dejanom brez težav. Bil je celo poveljnik multietnične Delovne enote Civilne zaščite in zelo aktiven v delu Krajevne skupnosti, zaradi česar je imel tudi svojo pisarno v tem naselju. Redno je prejemal humanitarno pomoč, uporabljal občinski telefon in bil oproščen težkih del, mnogi v njegovi enoti pa so pogosto govorili, da je Dukić kandidat za "Zlatega ljiljana".

Bil je aktivist SGV-ja, katerega ustanovne skupščine se je udeležil v obleganem Sarajevu, zahvaljujoč čemur je dobil tudi dovolilnico za prehod skozi vojno reševalni predor DB.

Vendar pa se je Dukić septembra 1994, na presenečenje sosedov in članov SGV-ja, podal v beg čez Igman. Po pričevanju enega od sosedov iz Hrasnice je temu predhodila Dukićeva objava, ki jo je prejel od SDS-a z okupiranega dela Ilidže, da naj organizira beg vojaško sposobnih moških čez Igman.

Njihov načrt je bil preprečen, varnostne sile Armade RBiH pa so na območju Osmice prijele več kot 100 vojaško sposobnih moških. Del jih je bil zadržan v vojaškem priporu 4. viteške motorizirane brigade v Hrasnici, del pa jih je bil zaradi pomanjkanja prostora premeščen v zapor "Viktor Bubanj" v Sarajevu. Med temi zadnjimi je bil tudi Dukić.

Glede na to, da je bil poveljnik multietnične Delovne enote Civilne zaščite, je bil zaradi dezerterstva, oziroma kršitve Zakona o mobilizaciji BiH, obsojen na dve leti zapora. Odslužil je le štiri mesece, saj je bil 20. januarja 1995 izmenjan.

IMEL JE PRIViligiran POLOŽAJ 

Nazim Mahmutović, vojni poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite na sarajevski Ilidži, je bil Dukićev prvi nadrejeni. 

- V vojni sem mu dal mesto poveljnika Delovne enote Civilne zaščite. Užival je velik ugled, vsak dan je vstopal v stavbo Občine, uporabljal telefone, radio, podpiral nas je. Imel je privilegiran položaj. Nikoli ni nič fizično delal, ni kopal, bil je preprosto hadžija med nami, užival je - je pred leti v medijih povedal Mahmutović. 

Po njegovih besedah so pripadniki Dukićeve delovne enote bili po zakonu zaščiteni. Imeli so osemurni delovni čas in redno prejemali cigarete in hrano. 

- Če bi se kateremu od njih kaj zgodilo, bi imeli enake pravice kot borci Armade RBiH, saj je tako zakon nalagal. Če je bil kdo ranjen, ima pravico do invalidnine, če je umrl, ima njegova družina pravico do pokojnine. Za razliko od moje civilne zaščite, ki ni dobila borčevskega statusa - je pojasnil Mahmutović.