Latić-Hulusić Izetbegoviću odprto: Spominjate me na rjo, ki vse izgrize od znotraj

Piše: Nejra Latić- Hulusić/ thebosniatimes.ba

Bh. režiserka in novinarka Nejra Latić-Hulusić se je po zadnji aferi 'Asim', ki je pretresla politične javnosti, v odprtem pismu obrnila na prvega moža SDA Bakira Izetbegovića na portalu The Bosnia Times. Njeno pismo preberite v nadaljevanju: 

Ne vem, kako naj se Vas nagovorim. Na srečo Vas ne morem nagovoriti z “Spoštovani član Predsedstva Bosne in Hercegovine”, ker to več niste, ko pa ste bili, sem Vas iz spoštovanja do vsake bilke te dežele vedno tako nagovarjala, ne glede na to, ali so me snemali ali ne.

Ne morem izgovoriti niti gospod Izetbegović, ker iz spoštovanja do ljubezni, ki jo je Vaš oče, predsednik Izetbegović, čutil do Bosne, ne maram izgovoriti Vašega priimka.

Nagovorila bi Vas z imenom, Bakir, a ime pomeni oster, proučevalec in zgodnji ptič. Ne vem, kdaj vstajate, sem pa opazila, da se vedno pozno odzovete na vse. Ne vem, kaj proučujete, a vodstvo in osnove demokracije so Vas očitno v znanosti obšli.

Niti v napadu norosti, ne v eni največjih političnih in moralnih kriz, ki nas pestijo državo in Vašo stranko, potem ko je v javnosti zasvetil posnetek Vaših prvih sodelavcev, ki trgujejo z vplivom in kupujejo glasove, ne bi smeli izgovoriti nečesa, kar piše na knjigah pritožb neizvirnih gostincev: “Kot v restavraciji, če ste zadovoljni, povejte vsem, če niste zadovoljni, povejte samo nam. Če obstaja kakšen problem, potem se najprej očisti znotraj hiše.”!

Nagovorila Vas bom z “človek barve korozije, ki razgriza to deželo”. Ne zamerite mi, ampak tako Vas vidim. Tudi sama sem podobne barve kot Vi, toda vsa druga rdeča barva me spominja bodisi na vzhod ali zahod sonca, le ko Vas vidim, spominjate me na rjo, ki vse izgrize od znotraj.

Ker ni načina, da bi Vam izrazila nezadovoljstvo v zasebnosti, saj ste se obdali s četo laskavcev in strahopetcev, mi oprostite, ker ne morem postopati po Vašem gostinskem domislice, zato se moram vseeno javno oglasiti glede svojega nezadovoljstva. Ne vem, kje imate knjigo pritožb, v gostilni je nad pultom, ker je to država, pa si ne morem predstavljati, kje bi takšna stala.

Zdaj je že razodeto na primeru volitev župana Sarajeva, do zdaj pa je bilo večkrat upravičeno posumljeno, vsaj zadnjih pet let si pripisujete lokalne, splošne, notranje-strankarske volitve ter upravne in nadzorne odbore.

Zato lahko mirno rečemo, da ste si to deželo privatizirali. Ker ste večkrat vsakega dobronamernega in zlonamernega kritika (očitno jih ne znate razlikovati) Vaše stranke razglasili za izdajalca države in odpadnika vere, se mi zdi, da to deželo enačite s svojo stranko. Glede na to, da ste večkrat prevzeli oblast, z milino, silo, manipulacijo in Vam znano zmedo – Vas smatram odgovornega tudi za knjigo pritožb te države. Vaša knjiga je precej prazna, ker ste nam jo ukradli in vsakogar, ki se poskuša vpisati, ponižate in preženete.

S obžalovanjem bi vpisala, da sem dvajset let nezadovoljna z načinom, kako vodite to državo. Tedensko nam servirate staro in pogreto zgodbo o fiktivnih sovražnikih, medtem ko nas dejanski oropajo. Bodite se predajte ali pa se že enkrat branite. Vaš jedilnik je naporen in je že leta sestavljen iz zatohlih groženj, ki jih uvažate, bodisi iz sosedstva, bodisi od Vaših partnerjev v oblasti. Dvadeset let Vam ni uspelo izbojevati miru.

Spretno vzdržujete na tihem ognju mednarodna sovraštva, zaradi katerih nas boli želodec, Vi in Vaši privrženci ter partnerji z drugih dveh strani pa se bogatite in izmišljujete posle v državnih ustanovah, ki jih izdirate iz naših jeter. Če Vam v vseh teh letih ni uspelo izboriti stabilne države, priznajte poraz in odnehajte. Pustite, da nekdo drug poskusi kuhati. Ne mažite nam več laži na kruh, ki nam ga mečete v areno, medtem ko se Vi zabavate.

Ne kuhajte nam več juhe iz kosti tistih, ki smo jih izgubili v boju, da bi Vi “sadena” razporedili po prazni deželi svoje prisklednike. Če bi imeli sram, bi legli v Potočare in se sami zasuli, ne bi bili zadnji človek, ki bi ga tam pričakali 11. julija, in prvi, ki bi ga pospremili z glasnim kričanjem siren iz Vaše spremljave. Vsakič, ko Vam opozorijo na kraje iz vrst, na katerih ste Vi vodja, nam s to juho zamašite grlo, da utihnemo. Očistite ta Vaš restoran žoharijev, ki nam vse onesnažujejo in požrejo. Če ne morete izvesti dezinsekcije iz samo Vam znanih razlogov, nas vsaj ne prepričujte, da so žohari prijazni strici.

Spremenite ime restavracije. Vaša restavracija že dolgo daje lažno sliko o tem, kaj se notri je. To je tako, kot bi ćevabdžinico poimenovali “Neretva”.

Človek pričakuje, da bo notri pojedel postrv, ne pa ćevap. Nima smisla, da se več ne imenujete ne demokratična ne akcija. Kako ste Vi začeli izvajati demokracijo, večina tukaj ali strada ali se izseljuje, ne vlada zagotovo. Zadušili ste tudi vsako akcijo, ki se je začela. Od Stranke Demokratske Akcije Vam je ostala samo Stranka. Napišite to na vhod, da vemo, kaj pričakovati.

Napolnite restavracijo s kulturo, ne pa kulturo gostincem. Ne more biti narobe. Vaša kultura ni “prazna”, kot si mislijo v Vaši stranki. Polna je kot naboj Vaših namestnikov, ki so pripravljeni vsak svoj kredo prodati za Vašo naklonjenost. Pod Vašim pokroviteljstvom skorajda ne izide več noben film letno, zato pa se tedensko predvaja po en posnetek škandala Vaših privržencev, omamljenih bodisi z Vami ali s Chivasom. Nas trezne, ki ne dežuramo na kolenih pred kabineti Vaše stranke, da bi nam kdo vrgel miloščino na robec, ste psihično ubili, in bogme, Vaši ponosni poltroni bodo kmalu napadli tudi fizično.

Isti ti poltroni Vas na kavah za hrbtom imenujejo “neumni Bake”. Njih mastno plačujete, da nam igrajo pogrebni marš v propad. Ne vem, kako ne vidite, da ni dobra ideja, da orkestru dirigira električar iz smeri močnih tokov, katerim ste kupili diplome z datumi, kot je trideseti februar.

Čast tistim, ki se razumejo na varovalke na daljnovodih, a ne morejo biti prve violine. Stalno povzročajo kratke stike.

A, zdaj pohvala. Pohvalim Vašo vztrajnost, da se arogantno oglušite na vsako kritiko, da ne rečem krik. Pišem Vam v tem gostinskem besednjaku, ker ne vem več, v katerem jeziku naj se Vam obrnem. Nikakor ne pomislite, da sem se strinjala z Vašo metaforo s začetka zgodbe.

Morda se Vi tako počutite, morda so Vas ti Vaši malikovalci prepričali, da “Država to ste Vi!”, Vi pa ste se prepričali, da je vse skupaj gostinska dejavnost. Morda Vam jezik prav gre, ker se gostite po Bosni kot po restavraciji.

Toda, motite se, človek barve korozije. Bosna in Hercegovina je moja dežela, ni Vaša restavracija!

Selam,

Nejra iz kulture