LARS-GUNNAR WIGEMARK Zaprošena pomoč šefa Delegacije EU v primeru Pelješkega mosta

Več strokovnjakov, zbranih okoli skupine 'Odprto morje Bosne in Hercegovine', je zahtevalo, da se veleposlanik Lars-Gunnar Wigemark, šef Delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini, vključi v primer Pelješkega mosta, ki ga Hrvaška nelegalno načrtuje zgraditi v Malostonskem zalivu.

V pismu, ki je prispelo na naslov veleposlanika Wigemarka in je bilo pokazano v vpogled tudi agenciji Patria, se Wigemarka med drugim opominja, da bi z gradnjo Pelješkega mosta Bosni in Hercegovini zaprli prost dostop do odprtega morja, kar je v nasprotju s členom 7 in členom 10 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, na katero se je zavezala tudi Hrvaška.

Iz hrvaške vlade trdijo, da ne bodo odstopili od gradnje Pelješkega mosta, ki bi povezal Dubrovniško-neretvansko županijo s kopensko potjo s preostalo Hrvaško, ne glede na opozorila, da bi ta most zaprl dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja in bi s tem Hrvaška kršila mednarodno pravo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je nedavno izjavil, da je most – za katerega je Evropska komisija namenila približno 357 milijonov evrov – za Hrvaško strateško vprašanje, ne glede na odzive iz Bosne in Hercegovine.

Takšno stališče premierja Plenkovića so nekateri analitiki ocenili kot nesosedsko in zelo predrzno do Bosne in Hercegovine. Hrvaška ureja svojo državo na račun sosednje BiH.

V pismu, naslovljenem na šefa Delegacije EU v BiH, med drugim piše, da gre v primeru Pelješkega mosta za napad sosednje Hrvaške na ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, veleposlanika pa se opominja tudi na to, da je arbitražno sodišče pred nekaj tedni razsodilo v korist Slovenije v sporu prav s Hrvaško, ko je Sloveniji odobrilo štiri kilometre odprtega koridorja do mednarodnih voda, ki poteka skozi Piranski zaliv, poroča Patria.