.jpg.webp)
Podpredsednik vlade in minister za zunanje in evropske zadeve Slovaške Miroslav Lajčak za agencijo Patria govori o predsedovanju Slovaške Evropski uniji, prioritetah ter o širitvi Evropske unije in vstopu BiH v Unijo.
Patria: Od 1. julija Slovaška prevzema predsedovanje Evropski uniji. Kaj je tisto, na čemur bo Vaša država delala v obdobju predsedovanja, kaj bodo Vaši prioriteti?
Lajčak: Prioritete našega predsedovanja so že dolgo časa dobro znane. V prvem redu bomo posvetili našo pozornost predvsem ključnim vprašanjem, kot so gospodarska rast, enotni digitalni trg, vzpostavitev Energetske unije in, seveda, migracije. Poleg tega se zavedamo dejstva, da se moramo boriti tudi z drugimi izzivi, vključno na primer z varnostnimi tveganji in tudi razpravo v zvezi s prihodnjo obliko Evropske unije. Vse to so stvari, ki bodo od nas zahtevale določeno energijo in vsakodnevno posvečenost, da bomo na koncu našega mandata uresničili naš skupni cilj - da Malteško predsedovanje prevzame Unijo, ki je dovolj stabilna, ki ekonomsko napreduje, in ki pokaže, da je pripravljena učinkovito odgovoriti na izzive globalne narave.
Slovaška diplomacija ima še eno prioriteto, ki si zasluži poseben prostor za pojasnilo. Trdno verjamemo, da projekt Evropske unije, ki se brez vsakega dvoma nahaja v skupini najuspešnejših podvigov skupne evropske politike, ne more biti zaključen brez vstopa vseh držav, ki izpolnjujejo potrebne kriterije in domače naloge. Zato bomo proces širitve EU uradno uvrstili med naše ključne prioritete. Zavedamo se, da predvsem v državah Zahodnega Balkana počasi narašča določen skepticizem in da vse več ljudi dvomi, da bo neskončni proces pristopa kdaj uspešno zaključen - zato moramo države kandidatke postaviti v središče naše pozornosti in jim ponuditi povsem konkretno perspektivo, ki temelji, seveda, na tako imenovanem „own merits“ principu. Za to zavezo ne obstaja druga razumljiva alternativa - če potencialnim držav članicam ne ponudimo te perspektive, bo rezultat zagotovo nastanek izolacije in krepitev drugih, antievropskih gibanj in sil.
Natančneje rečeno, že dosedanja predsedovanja so vzpostavila tradicijo udeležbe držav kandidatk na neformalnih sestankih Sveta EU-ja. Ker podpiramo mnenje, da si vse države Zahodnega Balkana zaslužijo zgoraj omenjeno evropsko perspektivo, želimo vključiti tudi Bosno in Hercegovino, čeprav še ni uradna država kandidatka, v podobne aktivnosti. Ena od takih priložnosti naj bi bila konferenca Tatra Summit oktobra v Bratislavi, kjer bodo sodelovali vsi ministri za zunanje zadeve držav Zahodnega Balkana.
Patria: Malo se je umirila zgodba o begunski krizi. Ali bo med Vašim predsedovanjem predlagan kakšen nov načrt v zvezi z migracijami, ter ali boste predlagali ostrejše ukrepe od dosedanjih?
Lajčak: Zgodba o begunski krizi se je umirila zaradi konkretnih in specifičnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice EU v sodelovanju z drugimi vključenimi državami pod vodstvom Turčije. Dogovor med Evropsko unijo in Turčijo je uspešno zaustavil dolgotrajen tok migrantov po tako imenovani Balkanski poti in mi bomo vložili vse napore in moči, da se ta dogovor izkaže za vzdržen in sprejemljiv za vse akterje. Na mizi imamo zdaj sedem predlogov Evropske komisije in o vseh bomo govorili med našim predsedovanjem.
Patria: Tako kot visoki predstavnik v BiH, kot tudi minister za zunanje zadeve Slovaške ste vedno podpirali BiH na njeni poti k Evropski uniji. Vaša podpora, oprostite na ugotovitvi, je bila samo deklarativne narave. Kaj je tisto konkretnejše, kar lahko storite za BiH, da čim prej izpolni zadane pogoje?
Lajčak: Ne strinjam se z Vašo ugotovitvijo, da je moja podpora bila in je samo deklarativne narave. Vi tega ne morete oceniti, ker niste bili prisotni na sestankih, kjer sem bil jaz, vendar ne gre za to. Prvič, Bosna in Hercegovina ima svoje institucije in organe, ki so predvsem odgovorni za razvoj države, za sprejemanje in izvajanje odločitev. Njihova legitimnost izhaja iz rezultatov volitev, torej od volilnih odločitev volivcev. Mednarodna skupnost lahko pomaga pri reševanju posameznih problemov, pri odpiranju novih možnosti in zagotavljanju boljšega ambienta. Vendar ne more opraviti dela za vas.
Morda se spomnite, da sem kot visoki predstavnik na primer sprožil informativno kampanjo o EU, prispeval k reformi policije in podpisu Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Ko gre za Republiko Slovaško, nadaljujemo na primer s prenosom naših izkušenj iz procesa integracije in reform. Z veseljem bi videli napredek na evropski poti BiH med našim predsedovanjem Svetu EU-ja, vendar je to povezano z izpolnjevanjem konkretnih pogojev. Vaši politični predstavniki so skoraj vsak teden v Bratislavi in natančno vedo, kaj je potrebno storiti, da bi se začelo z izpolnjevanjem pogojev. Ena od najpomembnejših lekcij, ki smo se jo v Slovaški morali naučiti, je, da se to brez prijateljev ne da premagati, vendar nam niti prijatelji ne morejo pomagati, če domače naloge v prvi vrsti ne opravimo sami.
Patria: BiH je 15. februarja predala vlogo za status kandidatke v EU. Vendar pa po opozorilih voditeljev EU ta vloga sploh ni verodostojna. Mehanizem koordinacije ni usklajen, zamujajo rezultati Popisa prebivalstva in prilagoditve SSP. Kaj boste Vi konkretno storili v času predsedovanja EU, da bodo voditelji BiH izpolnili zadane pogoje, razen tega, da boste verjetno stalno ponavljali, da se pogoji morajo izpolniti, da evropska pot BiH nima alternative?
Lajčak: Bilo bi prepozno, če bi se temu vprašanju posvetil šele med našim predsedovanjem. Zato sem bil v zadnjih tednih v stiku z več predstavniki BiH. Seznanil sem jih s celotno situacijo v EU in s potrebo po izkoriščanju obstoječe možnosti za naslednji korak na poti k EU. Poudaril sem, da se ta možnost vsak dan zmanjšuje in da je samo na vas, kako jo boste in ali jo boste izkoristili. Zame so pogoji, ki jih omenjate, večinoma tehnične narave in bi jih že zdavnaj lahko izpolnili.
Patria: Nenehno se govori, da je BiH dosegla napredek. Vendar pa državljani sploh ne občutijo tega famoznega napredka. Vidite Vi, da BiH resnično napreduje, ali razmišljate kot državljani BiH, da gre za politične igre voditeljev, ki samo zavajajo javnost s svojimi izjavami?
Lajčak: Prihajam iz države, ki je uspela v zelo kratkem času doseči velik napredek. Zato se mi izvajanje reform v BiH morda zdi počasnejše. Toda nekatere od pomembnejših zakonodajnih sprememb so že sprejete, na drugih pa se dela. Najpomembneje pa je, da se je začelo z reformami. Potrebno je takoj na začetku povečati dinamiko reformnega procesa, da ta ne bi bil odvisen od odločitev posameznikov, temveč da bi deloval samodejno. Prepričan sem, da bodo v tem primeru tudi državljani videli in občutili njegove rezultate.
Patria: Kako komentirate izjave politikov iz Republike Srbske, ki ne želijo, da BiH postane članica NATA? Koliko je članstvo v Zvezi pomembno za državo, kot je BiH, oziroma ali je po Vašem mnenju pomembneje, da BiH najprej postane članica NATA, nato pa EU, in kaj bi sporočili voditeljem iz RS glede njihovega zavračanja podpore poti BiH k NATU?
Lajčak: Lahko vam povem veliko razlogov, zakaj se je Slovaška pridružila NATU: od priznanja suverenosti, preko stabilizacije meja, zagotavljanja lastne varnosti ali privabljanja tujih naložb. Na voditeljih BiH je, če želijo, da se odzovejo na varnostne izzive v svojem okolju. Današnje grožnje se razlikujejo od tistih nekoč. Govori se o kibernetskih napadih, terorizmu, hibridnih grožnjah, ekonomskih nestabilnostih ali na primer uporabi elektronskih sredstev za manipulacijo javnega mnenja. Eden od Vaših sosedov je že član zavezništva NATO, še en pa bo kmalu postal. Politično vodstvo Vaše države se mora brez čustev odločiti, kako najbolje zagotoviti varnost in stabilnost svojim državljanom.
Patria: Eden ste od najresnejših kandidatov za položaj generalnega sekretarja ZN. Pričakujete, da boste izbrani?
Lajčak: Dovolite mi, da rečem, da sem oddal svojo nominacijo ob velikem spoštovanju in predvsem odgovornosti. Spoštovanje do Združenih narodov, ki s svojim vsakodnevnim trudom in napori v veliki meri prispevajo k uresničevanju stabilnega in vzdržnega mednarodnega političnega okolja, in odgovornost do vlade Republike Slovaške, mojega naroda, in seveda, prihodnosti Združenih narodov, ki bodo zagotovo temelj mednarodne diplomacije tudi v prihodnje. Verjamem, kot vsi drugi kandidati, da bodo vse države ZN podrobno preučile moje poslovne in osebne vrednote, predpostavke in kvalifikacije vsakega kandidata, in da bodo na koncu izbrale kandidata, ki najbolje izpolnjuje njihova, zagotovo velika pričakovanja in kriterije.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























