Lajčak za Patrijo: Če bo napredek na poti v EU, ni pomembno, kdo vodi BiH

Podpredsednik vlade in minister za zunanje in evropske zadeve Slovaške Miroslav Lajčak danes začenja dvodnevni obisk Bosne in Hercegovine. V intervjuju za novinarsko agencijo Patria Lajčak pravi, da obisk načrtuje, na povabilo ministra za zunanje zadeve BiH Igorja Crnadka.

LAJČAK: Zelo sem vesel, da sem spet v Sarajevu, skoraj leto dni po mojem zadnjem obisku. Novembra lani sem obiskal BiH kmalu po splošnih volitvah. Pred voditelji BiH so stali izzivi – od sestavljanja funkcionalnih vlad in programskih prioritet do izpolnjevanja domačih nalog na poti evropskih integracij BiH. Ob pregledu nazaj bom s partnerji ocenil, kaj je uspelo doseči, in na čem je treba še več delati. V mojem programu je poleg obiska Sarajeva tudi obisk Srebrenice, kjer bom slovesno odprl večnamensko igrišče za otroke, mlade in odrasle, za katerega je Slovaška republika zagotovila finančno podporo v višini 70.000 evrov.

PATRIA: S kom se boste srečali od uradnikov oziroma voditeljev strank? Kakšna sporočila imate za bh. uradnike?

LAJČAK: Kot vedno bo veliko srečanj. Srečal se bom s predsedujočim in člani Predsedstva BiH, Draganom Čovićem, Bakirom Izetbegovićem in Mladenom Ivanićem, pa tudi s predsedujočim Sveta ministrov BiH Denisom Zvizdićem ter z resorjem kolegom Igorjem Crnadkom. Načrtovana so srečanja z gospodom Radončićem, Radmanovićem, Bosićem. Srečal se bom tudi s predstavniki mednarodnih organizacij v BiH.

Seveda pozorno spremljam spremembe, ki so se zgodile v BiH, veseli me napredek pri uresničevanju Reformativne agende, dokončanje akcijskih načrtov, priprava mehanizma koordinacije pri vprašanjih EU. BiH ne sme popustiti v svojih prizadevanjih, mora izkoristiti priložnost, da dohiti svoje sosede, ter proaktivno delovati na obnovljenem pristopu k EU in dosegati konkretne, otipljive rezultate. EU želi videti realna dejstva in jih vedno zelo hitro oceni. Močan impulz in močna volja morata izhajati neposredno od vas. Cela regija je doživela vidne spremembe, rešujejo se problemi tudi med Beogradom in Prištino, Črna gora je pred vrati Nata, Srbija kmalu odpira prva poglavja, Kosovo je podpisalo Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, Albanija morda že naslednje leto odpre pristopna pogajanja z EU. BiH ne sme biti zadnji vagon, pomembno mi je, da država uspe s stabilnimi, funkcionalnimi institucijami, ki bodo pošteno delale na približevanju EU.

PATRIA: Tu ste bolj ali manj "domačin". Odlično poznate razmere v BiH. Kako komentirate novo koalicijo SDA-SBB-HDZ BiH? Ali lahko te stranke naredijo kakšen radikalen zasuk na reformni poti BiH k EU?

LAJČAK: Moja naloga ni, da ugibam in komentiram različne politične kombinacije na različnih izvršnih ravneh. Kar je pomembno za EU in mednarodno skupnost, so rezultati entitetnih vlad in Sveta ministrov. Če bi bil dosežen konsenz med voditelji strank o prioritetih, ki bodo vodili k napredku, in če imajo takšne koalicije potencial zagotoviti politično in institucionalno stabilnost ter uresničiti pomembne družbene reforme, potem ni pomembno, kdo vodi državo. V končni fazi državljani dajejo politikom legitimen mandat in s tem tudi odgovornost. Volitve so vedno merilo uspeha. Takoj moram dodati, da celotno vzdušje v družbi in delitev političnih sil zahteva kooperativen duh, da bi vse politične stranke uspele sodelovati v interesu doseganja skupnega cilja.

PATRIA: Vaša država Slovaška je bila odločno proti beguncem in begunskim kvotam ter je imela drugačen pogled na begunsko krizo kot preostali del EU. Se je medtem kaj spremenilo v stališčih in ali so v Slovaški registrirani begunci, ki so izrazili željo po zadržanju?

LAJČAK: Slovaška je od začetka pogajanj o imigracijski krizi zagovarjala potrebo po reševanju vzrokov, ne le posledic migracij. Nasprotovala je omejevanju razprave le na vprašanje kvot, ki ne bodo rešile imigracijske krize. Od začetka zagovarjamo to mnenje in veseli nas, da na ravni EU prevladuje racionalen in kompleksen pristop pred medsebojnim obtoževanjem. To se je odrazilo med zadnjima dvema sejema Evropskega sveta, pa tudi med mini vrhom voditeljev držav članic in držav kandidatk glede zahodnobalkanske poti.

Naslednja pomanjkljivost kvot je dejstvo, da migranti ne želijo ostati v Slovaški, torej so kvote v praksi neizvedljive. Slovaška republika ima trenutno 33 prosilcev za azil. Slovaška zato v duhu solidarnosti ponuja pomoč državam, ki so najbolj prizadete zaradi migracijskih pritiskov, tako da zagotavlja začasno namestitev prosilcem za azil. Na primer pomoč Avstriji – iz katere je dejansko začasno na ozemlju SR skoraj 500 beguncev. Slovaška republika se je zavezala k zagotovitvi namestitve 500 oseb za dve leti.

PATRIA: Bili ste v Črni gori v času referenduma o neodvisnosti. Ta država je ponovno na določeni prelomnici, kjer imamo situacijo, da se je opozicija dvignila proti Milu Đukanoviću in skorajšnjemu pridruževanju Črne gore zvezi Nato. Vaš komentar?

LAJČAK: Res je, da se je del opozicije – torej ne celotna opozicija – odločil javno demonstrirati proti vladi Mila Đukanovića, pri čemer so dodali svojim prvotnim zahtevam za razpis novih volitev še zavračanje vstopa države v Nato. Če svobodo izražanja in zbiranja smatramo za temeljne državljanske pravice in svoboščine, ki jih je treba spoštovati, so demonstranti s svojim nasilnim obnašanjem prestopili mejo. Spopadi v družbi obstajajo, vendar jih je treba reševati demokratično in mirno, ne z nasiljem, in kraj, kjer se rešujejo, je parlament in pravne institucije, zagotovo ne ulica in šotorsko taborjenje.

Slovaška republika je podpirala pristop Črne gore k Severnoatlantski organizaciji. Nato ni več le vojaška, temveč tudi politična organizacija, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so demokracija, svoboda, pravna država in tržno gospodarstvo, kar so hkrati standardi, ki jih morajo izpolnjevati tudi države na poti k pristopu k EU. Verjamemo, da bo članstvo v Natu prineslo stabilnost in razvoj ne le Črni gori, temveč tudi celotnemu območju Zahodnega Balkana.

Sestavni del balkanske politike so teorije zarote

PATRIA: Nekoč ste izjavili, da ste osiveli zaradi Milorada Dodika, in niste imeli pohvalnih besed za vodjo SNSD-ja. Vendar vas kljub takšnim izjavam marsikdo v BiH še danes šteje za "prijatelja Srbov, a sovražnika Bošnjakov" iz časa, ko ste bili visoki predstavnik. Kako to komentirate?

LAJČAK: Z delom in nalogami Visokega predstavnika mednarodne skupnosti so bili vedno povezani koraki in odločitve, ki so bile komu sporne in politično nesprejemljive. Velikokrat sem doživel, da so se z mano povezovale teorije zarote. To je sestavni del balkanske politike, čemur sem se vedno lahko le nasmehnil. Lahko odgovorno in odprto rečem, da sem prijatelj "napredka in reform" in edino, kar mi je bilo pomembno in mi je še danes pomembno, je pomagati BiH, da pospeši pot v evrointegracijski proces – ali vas pri tem podpirajo in s tem pridobite prijatelje, ali pa se s tem nekdo ne poistoveti in tako postanete sovražnik.

S to mislijo sem delal v državi kot visoki predstavnik in posebni predstavnik EU, ter sem z isto namero prišel tudi zdaj kot podpredsednik vlade in minister za zunanje in evropske zadeve Slovaške. Vsi državljani BiH si enako zaslužijo uspešno državo, katere temeljni steber je funkcionalna pravna država in visok življenjski standard, ne glede na to, ali je Srb, Hrvat ali Bošnjak.

Referendum vzbuja skrb mednarodne skupnosti

PATRIA: Kako komentirate napovedani referendum v RS o tožilstvu in sodišču BiH? Če bi bili zdaj visoki predstavnik, ali bi izkoristili bonske pooblastila glede na to, da gre za kršitev Daytonskega sporazuma?

LAJČAK: Ko govorim o potrebi po napredku, o neizogibnih reformah, potem predlaganega referenduma ne smatram v tej smeri za napredek, temveč za zavoro do sedaj doseženih ciljev. Ta odločitev je vznemirljiva in vzbuja skrb mednarodne skupnosti. Sam sem bonska pooblastila uporabljal le kot zadnjo možnost in vedno sem dajal prednost dialogu pred sankcijami. Enako bi se pomanjkljivosti na področju sodstva BiH morale reševati v okviru Strukturnega dialoga o pravosodju, ki je ustvarjen prav s tem namenom.

Migranti niso sprožilec novih medetničnih spopadov

PATRIA: Delite mnenje evropskih uradnikov, ki vse glasneje opozarjajo, da bi na območju Balkana lahko ponovno izbruhnil oborožen spopad zaradi morebitnega zapiranja mej in begunskega kriza?

LAJČAK: Trenutna situacija v zvezi z migracijsko krizo je za Evropo velik test človečnosti, solidarnosti, pa tudi spoštovanja zakonov in politične odgovornosti. Znatno breme pri tem nosijo države Zahodnega Balkana, skozi katere migranti potujejo. Pomembno je, da se ta problem reši sistematično in na usklajen način. Sicer ne bomo uspešni, ter bo propadla finančna pomoč EU, namenjena predvsem Srbiji in Makedoniji.

Ne menim, da so migranti sprožilec novih medetničnih spopadov – če bi bilo tako, bi vsi izgubili, nihče ne bi zmagal, in kaj takega se je že zgodilo v regiji in vsi vemo, kako se je končalo in koliko časa je bilo potrebnega, da se ponovno vzpostavi sodelovanje in povrne zaupanje.