Kurz bi moral najpre počistiti radikale v Avstriji, s tem bi pomagal tudi BiH

Avstrija je prijateljska država Bosne in Hercegovine in izjave ministra Kurza imajo izključno dnevno-politično vlogo ter ne predstavljajo uradnega stališča avstrijskih oblasti, pravi za agencijo Patria dr. Jasmin Ahić, profesor na Fakulteti za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne študije v Sarajevu, komentirajoč izjavo avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza, ki je dejal, da ženskam v Sarajevu in Prištini plačujejo, da popolnoma pokrite hodijo po ulici, da bi spremenile podobo mesta.

Izjava ministra Kurza je sprožila ostre odzive v bosansko-hercegovski javnosti. Kurzu očitajo, da bi moral najprej počistiti ekstremiste na lastnem dvorišču, saj se prav Avstrija omenja kot država, iz katere so v BiH prišli ali prihajajo nekateri radikalni krogi ljudi.

Profesor Ahić meni, da je Kurz s to izjavo dejansko našel poceni, a učinkovit način, da svoji stranki in sebi pridobi določene politične točke v svoji državi, ter da ne verjame, da je za vsem tem kakšno globlje ozadje.

Tezo tistih, ki trdijo, da bi manj radikalnih krogov v Avstriji zmanjšalo pritisk tudi na BiH, podpirajo tudi poročila nemškega tiska iz januarja letos, ki pravijo, da „aretacija salafističnih voditeljev v Avstriji zmanjšuje vpliv vehabijev v jugovzhodni Evropi“.

Avstrijski mediji so v začetku leta objavili, da je bilo na Dunaju in v Gradcu aretiranih 14 oseb, osumljenih organiziranja radikalne islamske organizacije in novačenja novih članov. Nekateri od teh članov so po izvoru iz BiH, zato so bosansko-hercegovske varnostne agencije aktivno sodelovale pri njihovem odkrivanju.

„Nedžad B. ima izjemno velik vpliv na radikalne balkanske vehabije, nekatere od njih pa tudi finančno podpira. Salafistične pridige se širijo prek interneta. Eden od njegovih učencev je bil tudi Mevlid Jašarević, ki je leta 2011 s kalašnikovom napadel ameriško veleposlaništvo v Sarajevu. On pa se je, po izjavah svoje matere, radikaliziral v mošeji na Dunaju prek Nedžada B... Nedžadu B., aretiranemu januarja, se očita sodelovanje v teroristični združbi ter ustanovitev združbe, ki je sovražno nastrojena do države, kar on zanika", piše Adelhaid Velfl v dunajskem Standardu in citira bosansko-hercegovskega strokovnjaka za varnost Vlada Azinovića, ki pravi, da je Nedžad B. najbolj radikalen bosansko-hercegovski salafist v diaspori. Je zagovornik t. i. takfirske ideologije, po kateri si daje pravico odločati o tem, kdo je dober musliman in kdo ne. Pristaši takšne ideologije dajejo legitimnost nasilju nad 'slabimi muslimani'.

„Po obsodbi Mirsada O. in aretaciji Nedžada B. je takfirska skupina ostala brez vodstva“, pravi Azinović, povzema časnik Standard in opozarja, da na Dunaju sicer obstaja še ena skupina, ki ima še vedno močan ideološki, pa tudi finančni vpliv na vehabije v Bosni in Hercegovini.

 „Vendar so te skupine s prizadevanji Islamske skupnosti v BiH opustile svojo odkrito podporo teroristični organizaciji 'Islamska država' in sprejele uradno Islamsko skupnost ter njenega poglavarja, reis-ul-ulemo Huseina Kavazovića." Strokovnjak za terorizem Azinović pa meni, da gre za 'trojanskega konja', torej da salafisti dejansko poskušajo Islamsko skupnost v BiH zlomiti od znotraj in prevzeti vodstvo.

Na Kurzovo izjavo se je odzvala tudi Islamska skupnost v BiH. Iz te krovne institucije muslimanov v BiH menijo, da je izjava avstrijskega zunanjega ministra neprimerna, v kateri pravi, da "v Sarajevu in Prištini ženskam plačujejo, da popolnoma pokrite hodijo po ulici, da bi spremenile podobo mesta".

„Islamska skupnost v BiH nima informacij, da kdo plačuje muslimanke v BiH, da se oblačijo na določen način, in stoji na stališču, da ima vsakdo pravico, tudi muslimanke, da se oblači tako, kot želi“, piše v sporočilu Urada za odnose z javnostjo Rijaseta.

Dva dni po kontroverzni izjavi ministra Kurza je reis-ul-ulema Kavazović sprejel avstrijskega veleposlanika v BiH Martina Pammerja, ki mu je izročil pismo, naslovljeno na ministra Kurza, v katerem je predstavljeno stališče Islamske skupnosti v BiH o vprašanju pokrivanja žensk ter o sami izjavi ministra Kurza, piše Patria.