Kurdi v Iraku na referendumu o neodvisnosti

V provincah iraškega Kurdistana in na spornih ozemljih, ki jih zahtevata tako Bagdad kot kurdske oblasti, se je zjutraj začel referendum o neodvisnosti, poroča agencija Patria.

Referendum poteka kljub nasprotovanju Bagdada in mednarodne skupnosti. ZDA so opozorile, da bi referendum lahko destabiliziral regijo v času boja proti Islamski državi, piše časnik Danas.

Organizatorji referenduma pričakujejo velik odziv. Pričakovati je, da bo milijone volivcev izrazilo svoje mnenje na referendumu, ki je zgodovinsko izjemno pomemben, vendar ni zavezujoč.

Uradni Bagdad prav tako ostro nasprotuje referendumu in je v nedeljo zahteval vrnitev nadzora nad vsemi letališči in mejnimi prehodi v kurdskih območjih pod federalne oblasti.

- Če se bo začela dezintegracija Iraka, se bo razširila na druge države v regiji, je opozoril visoki iranski uradnik Mohsen Rezai, sekretar glavnega arbitražnega organa, ki svetuje vrhovnemu voditelju ajatoli Ali Hameneiju.

- Izbruhnila bo separatistična vojna, ki bo regijo potisnila v 20 let negotovosti, je dejal Rezai iraškim novinarjem v Bagdadu.

Rezai, upokojeni general, se dobro spozna na varnostne ocene. Med osemletno vojno z Irakom v 80. letih je bil poveljnik Korpusa Islamske revolucionarne garde (IRGC), veje iranskih oboroženih sil.

V Damasku je bil s predstavnikom Arbitražnega organa, ajatolahom Sejidom Mahmudom Hašemijem Šahrudijem, da bi prepričala lokalne kurdske politike, naj opustijo idejo referenduma o morebitni neodvisnosti, danes morda najštevilčnejše etnične skupine na svetu, ki nima lastne države.

Uradniki v regiji opozarjajo, da bi glasovanje na referendumu lahko imelo resne posledice. Mednarodna skupnost, Združeni narodi, Organizacija islamskega sodelovanja, Arabska liga, Združene države Amerike krepijo pritisk za ustavitev referenduma.

Delegacija Regionalne vlade Kurdistana (KRG) je v soboto v Bagdadu govorila z iraškimi uradniki in po neuradnih poročilih, ki jih posredujejo iranski mediji, so predstavniki KRG sprejeli ustavitev plebiscita.

Vodja iraških Kurdov Masud Barzani (71), čigar oče mula Mustafa Barzani je že leta 1930 začel oborožen boj proti iraškim oblastem za neodvisnost, je predvideno konferenco za tisk odložil. Vendar pa je Visoki svet referenduma, ki ga nadzira Barzani, zavrnil govorice o umiku, so poročali mediji v Erbilu, glavnem mestu KRG.

Po drugi strani so glavne institucije iraške države, parlament, vrhovno sodišče in vlada ocenile referendum v Kurdistanu kot neustaven. Premier Haider al-Abadi je referendum označil za "igranje z ognjem" in ga zavrnil "danes ali v prihodnosti". Celotno je celo zagrozil z vojaško intervencijo v primeru, da bi izjašljanje vodilo v nasilje.

Načrtovani referendum je povzročil strah pred novim konfliktom v regiji, ki si prizadeva iziti iz let kampanje smrti in uničenja, ki jo vodi tako imenovana Islamska država (ISIL ali Daeš). Generalni sekretar ZN Antonio Guteres je sporočil, da bi enostranska odločitev iraških Kurdov za izvedbo referenduma ovirala prizadevanja za poraz Daeša.

Mednarodna skupnost in države v regiji glasno opozarjajo, da bi delitev Iraka zanetila nov požar nasilja v regiji. Pretekli teden so se etnični Turkmenci v milijonskem mestu Kirkuk spopadli s Kurdi, preden so se Pešmerge, oborožene sile KRG, vmešale.

Kirkuk, območje, bogato z nafto, je kraj resnega razdora med oblastmi Iraka in KRG. Razmere v mestu severno od Bagdada so napete in po poročilih iranskih medijev, prebivalstvo kopiči zaloge hrane, katerih cena se je že povečala za 20 odstotkov.

Kirkuk ni ena od treh provinc, ki sestavljajo polavtonomni KRG, ustanovljen leta 2003, vendar ki v bistvu obstaja od leta 1991 in prve zalivske vojne mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA proti režimu dolgoletnega iraškega diktatorja Sadama Huseina. Kirkuk pa so kurdske sile zavzele leta 2014, ko so se iraški vojaki umaknili pred ofenzivo Daeša.

Vprašanje referenduma je razdelilo tudi same Kurde, pa tudi njihove glavne politične stranke, Barzanijevo Demokratsko stranko Kurdistana (KDP) in Patriotsko unijo Kurdistana (PUK) nekdanjega iraškega predsednika Jalala Talabanija. Mudah Bahtijar, član Politbiroja PUK, je v soboto izjavil, da stranka "verjame, da je predlagana alternativa s strani ZN in glavnih sil sprejemljiva."

Zahodne države javno podpirajo "alternativni načrt" ZN za takojšnje pogovore o prihodnjih odnosih med Bagdadom in Erbilom v zameno za zavrnitev referenduma. Zaenkrat je le Izrael javno podprl izjašljanje Kurdov v Iraku.

Ibrahim Kalin, tiskovni predstavnik turškega predsednika Recepa Tajipa Erdogana, je v soboto na Twitterju zapisal:

- Če referendum ne bo ustavljen, bodo sledile resne posledice. Kurdi morajo takoj opustiti to resno napako, ki bo povzročila novo krizo v regiji.

Turška vojska je pretekli teden začela vojaške vaje na meji z Irakom, predsednik Erdogan pa je napovedal, da bodo enote poslane tudi v kurdsko regijo na severu Sirije. Iranski mediji v nedeljo poročajo, da so na severozahodni meji Islamske republike proti KRG začele vaje IRGC artilerije.

Cenjeni iranski analitik Sadeh Maleki je dejal:

- Niti Irak ni Češkoslovaška, niti Bližnji vzhod Evropa. Delitev Iraka bo obsežna, prežemajoča in prizorišče absolutnega krvoprolivanja - apokaliptično je zaključil Maleki.

Kurdistanski inštitut v Parizu je navedel, da je po ocenah iz leta 2016 na svetu med 36 in 45 milijoni pripadnikov te etnične skupine. Inštitut je upošteval statistiko prebivalstva oblasti v Iraškem Kurdistanu in ocene Kurdov, ki živijo v drugih delih Iraka in drugih državah.

Druge ocene govorijo, da je v jugozahodni Aziji blizu 30 milijonov Kurdov ter milijon do dva v diaspori. Po podatkih ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA) za leto 2015, so grobe ocene, da v Turčiji živi 14,3 milijona Kurdov, v Iranu 8,2 milijona, med 5,6 in 7,4 milijona v Iraku in manj kot dva milijona v Siriji. V Azerbajdžanu, Armeniji, Gruziji živi manj kot pol milijona Kurdov.