Kupusović: Jablaničko jezero je umetna z eno funkcijo - hidroenergetsko

Jablaničko jezero v Bosni in Hercegovini v zadnjem mesecu doživlja velike spremembe, mnogi pa pravijo, da je to ekološka katastrofa. Jezero je popolnoma izginilo, s tem pa tudi celotno bogastvo rib, trdijo ribiči in okoliško prebivalstvo, strokovnjaki pa opozarjajo, da je Jablaničko jezero umetna vodna površina, ki ima zaenkrat le eno funkcijo - hidroenergetsko.  

Prof. dr. Tarik Kupusović, direktor Inštituta za hidrotehniko Gradbene fakultete v Sarajevu, poudarja za Patrijo, da je Jablaničko jezero do nadaljnjega enonamensko, torej dokler se ne dogovorijo drugače.

- Zdaj je to umetna vodna površina, v ekosistemu sploh ni več približno naravnih razmer, ampak tiste, ki jih je ustvarila akumulacija. Jezero je bilo narejeno, da se polni in prazni. Zdaj, ko je sušno zimsko obdobje in je povečana potreba po elektriki, je Elektroprivreda to bolj ali manj izpraznila. Napolnilo pa se bo kmalu, ker je za Neretvo to majhno jezero, ni neko veliko jezero za pretok, ki ga imamo v Konjicu. Ima sezonska uravnavanja, lahko izkoristi deževno sezono, da se napolni, v sušnem obdobju pa se prazni – pravi prof. Kupusović. 

Dodaja, da ne ve, koliko je bilo primerkov rib, vendar opozarja, da je bilo tudi to umetno narejeno in bo spet.

- Vidim, da so iz Elektroprivrede obljubili, da bodo jezero ponovno poselili z ribami, ko bodo izpolnjeni pogoji. Škoda je, ampak ta umetna vodna površina ima le ekološki potencial, lahko gosti nekatere ekosisteme ali ribe, ko je vode, ko je ni, pa nekako migrira, preživi en del in se ponovno povrne, ko pride voda – dodaja prof. Kupusović.

Profesor pojasnjuje, da z Jablaničkim jezerom upravlja tisti, ki ima dovoljenje, trenutno pa je to Elektroprivreda BiH.