Kulenović: Politični jezik je postal orožje hegemonije, njegova reforma odpira prostor za ustvarjanje sodobnega političnega naroda

(Patria) - V Sarajevu je danes potekalo redno nedeljsko zasedanje Združenja neodvisnih intelektualcev Krug 99 z naslovom "Hrvaško cvetje še naprej v boju za tuje interese".

Predsednik Kruga 99 Adil Kulenović pravi, da ta tema presega meje dnevno-političnih polemik in nas vrača k samemu bistvu dolgega zgodovinskega procesa, ki na žalost traja skoraj celo dvajseto stoletje, v različnih oblikah pa se nadaljuje še danes.

- Gre za proces, v katerem se del konservativnih političnih krogov v Bosni in Hercegovini vztrajno skriva za pojmom "realnosti", ga predstavlja kot domnevno nevtralno politično dejstvo, medtem ko gre v resnici za ideološko kritje za sprejemanje hegemonijskih moči in bosanske nacionalne podrejenosti.

Pozabljanje konfliktov iz leta 1993, UZP-ja, taborišč in poskusov teritorialne delitve Bosne in Hercegovine se pri njih ne prikazuje kot grob zgodovinski greh, temveč kot danost, ki je povzročila novo politično podrejenost.

Z drugimi besedami, ko se zgodovina relativizira zaradi trenutnega političnega pragmatizma, se odpre prostor za ponavljanje enakih vzorcev dominacije v prihodnosti. Pa tudi vse bolj intenzivno delovanje nasilnih falang na jugu BiH danes - poudarja Kulenović.

Opozarja, da ta "realnost" nikoli ni bila le opis obstoječega stanja, temveč da je skozi celo dvajseto stoletje služila kot vzorec politične podrejenosti, kot retorični instrument, s katerim se je upravičevalo opustitev lastne bosanske politične subjektivnosti.

- V imenu "realnosti" so bili sprejeti tuji državni projekti, hegemonijske konstrukcije in vsiljeni politični okviri. V imenu "realnosti" je bila Bosna in Hercegovina potisnjena v položaj prostora, o katerem odločajo drugi, posledice pa nosijo njeni ljudje.

Vsaka epoha je imela svojo "realnost". V avstro-ogrskem obdobju je bil to cesarski okvir, v jugoslovanskem času centralistični, banovinski ali federalni narativ, v vojnih in povojnih letih etno-teritorialna logika, danes pa se isti vzorec pojavlja skozi trditev, da je obstoječa etnopolitična arhitektura edina mogoča politična stvarnost Bosne in Hercegovine.

Tisto, kar se predstavlja kot "realizem", je pravzaprav pogosto le prefinjena oblika politične kapitulacije. Bošnjaški konservativni krogi se namesto problematiziranja hegemonijskih odnosov skrivajo za domnevno nujnostjo obstoječega reda.

Te sile se očitno prepoznajo v jeziku politike, ki ga uporabljajo - bodisi zaradi lenobe lastnega političnega uma, bodisi zaradi separatnih in golih utilitarnih političnih interesov nomenklatur.

Tako se hegemonija sosednjih držav spremeni v normalnost, proizvedene delitve pa predstavljajo kot naravno in nespremenljivo stanje družbe in države - poudarja Kulenović.

Po njegovih besedah je "realnost" pogosto le drugo ime za hegemonijski vokabular, ki proizvaja politično pasivnost in ohranja status quo ugrabljene države.

- Glosar Kruga 99 - reforme političnega jezika kaže, da pojmi, kot so politična realnost, narod, legitimno predstavljanje, konstitutivnost, vitalni nacionalni interes, konsociacija, sobivanje in suverenost ter mnogi drugi, niso nevtralni termini, temveč instrumenti, skozi katere se oblikujejo politike tistega, kar se šteje za mogoče, legitimno in dovoljeno.

Ko to zagovarjajo "bošnjaški nacionalisti", je to še močnejše orožje v rokah tistih, ki v mednarodnih odnosih bosansko državo predstavljajo kot "poseben primer" mimo in zunaj sveta suverenih demokratičnih držav.

V tem smislu kritika t.i. prohrvaške struje med Bošnjaki ni le kritika napačne politične usmeritve, temveč simptom širšega diskurzivnega vzorca, v katerem politični subjekti delujejo znotraj vnaprej določenih pojmovnih meja.

Prav tu se odpre prostor za ključni vpogled: problem ni le v politikah, temveč tudi v jeziku, s katerim se te politike mislijo in legitimizirajo. Njegova najnevarnejša posledica je, da se opustitev načel začne predstavljati kot modrost, politična servilnost pa kot pragmatizem - besede so Kulenovića.

V tem smislu dodaja, da pozivanje na "realnost" ni izraz politične zrelosti, temveč oblika političnega in intelektualnega pristanka na hegemonijo.

- Torej, bistvo problema ni le v posameznih političnih akterjih ali ideoloških strujah, bodisi na desnem ali levem političnem spektru, temveč tudi v jeziku, skozi katerega se proizvaja sama politična stvarnost.

Ko se narod reducira na etnično skupnost, legitimnost na identitetno pripadnost, suverenost pa na teritorialno posest kolektiva, takrat politični jezik preneha biti sredstvo demokratične racionalnosti in postane instrument hrvaške in srbske hegemonije.

V tem smislu mora biti kritika "prohrvaške" struje znotraj bošnjaškega političnega korpusa razširjena na kritiko celotnega etnopolitičnega diskurza, saj isti pojmovni aparat v različnih različicah proizvaja enak učinek: blokado države, potiskanje državljana, reprodukcijo vzporednih centrov moči in redukcijo državne suverenosti.

Šele reforma političnega jezika - od etničnega k državljanskemu, od hegemonijskega k evropskemu normativnemu pomenu - odpira prostor za ustvarjanje sodobnega političnega naroda Bosne in Hercegovine kot skupnosti enakopravnih državljanov - je zaključil svoje obračanje Kulenović.