„Sledilčeva sled“ knjiga o kateri govori vsa BiH: Kdo so bili sarajevski lovci na vojne zločince

Knjiga Julijana Borgerja z naslovom „Sledilčeva sled“, ki jo je izdala založba Baybook, bo nedvomno postala ena največjih uspešnic. Gre za lov na vojne zločince v Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Knjigo je mogoče prebrati v enem dahu, Borger pa je zgodbo dramatično dokumentarno zasnoval kot najbolj zanimiv film, piše novinarska agencija Patria. 

V „Sledilčevi sledi“ Borger celo opisuje ozadje umora srbskega premierja Zorana Đinđića. Govori o dramatičnih trenutkih, ko Tribunal zahteva arhiv HV-ja in HVO-ja, ki ga je Tuđmanov režim skril v neki zapuščeni hiši v okolici Zagreba. Na oblast sta pravkar prišla Stipe Mesić in Ivica Račan in poskušata biti kooperativna s TRIBUNALOM in neusmiljenimi zahodnimi silami. Predaja pomembnega arhiva naleti na oster odpor vojaškega vrha Hrvaške. Skoraj pride do oboroženega spopada med regularno policijo in pripadniki starih obveščevalnih struktur.

Hrvaška je bila pred oboroženim spopadom  

Seveda bo bralce najbolj pritegnil lov na dva ključna človeka, Radovana Karadžića in Momčila Krajišnika. Neverjetno je, s kakšnimi informacijami razpolagajo lovci na vojne zločince in kaj vse je avtorju uspelo zbrati iz teh gradiv. Skrivanje Karadžića in njegovo bivanje v Beogradu pod lažno identiteto zdravnika Dragana Dabića ter njegova aretacija sta prvič podrobno opisana v tej knjigi. Aretacija Krajišnika je ena najbolj zanimivih in popolno izvedenih operacij.

Ena od sijajnih triler zgodb je tudi razkritje in aretacija zločinca Ivice Rajića iz Kiseljaka. Rajić se je skrival v Splitu. Ker je med vojno s srbskimi oficirji švercal blago in ga prodajal obkoljenemu in lačnemu Sarajevu, je od teh denarjev lahko v Splitu odprl družinski restavracijo, kjer je pod lažno identiteto deloval kot nekakšen dostavljavec hrane. 

Toda daleč najbolj šokantna in dramatična zgodba v „Sledilčevi sledi“ se nanaša na aretacijo krutega zločinca Stevana Todorovića iz Bosanskega Šamca ter Dragana Nikolića, znanega kot Jenki.

Stevan Todorović je pobegnil v Srbijo, kjer je začel delati v nočnem klubu na Zlatiboru za Boška Radonjića, za katerega Borger piše, da je bil visoko uvrščeni član mafijske tolpe Gotti v New Yorku. Radonjić se je predstavljal kot velik prijatelj Radovana Karadžića. Lovci na zločince so kmalu dobili vsak korak šamškega monstruma Todorovića. Ujet je bil v Srbiji. Enako je bil ujet tudi Dragan Nikolić Jenki, krvniki iz Vlasenice. Vedelo se je, da so zločince ujeli Srbi, a nihče ni vedel, kdo so.

Sarajevski Srbi aretirajo zločince

V pravem trenutku se je domnevalo, da so ta aretiranja izvedli pripadniki kriminalne skupine Pauci na čelu z Jugoslavom Petrušićem. Toda ko so se zgodila druga aretiranja zločincev, je bilo sojeno Paukom za atentat na Miloševića. Izkazalo se je, da sta Todorovića in Jenkija aretirala neka druga Srba. Različica, ki jo predstavlja Borger, pravi, da je CIA najela štiri sarajevske Srbe, patriote in pripadnike Armije RBiH. Kot peta oseba v krogu teh Srbov se omenja tudi njun prijatelj, mladenič bošnjaškega imena Amir Mirankić. Borger to skupino opisuje kot izjemno pogumne mladeniče, ki so bili zvesti Bosni in Hercegovini in ljubili svoje Sarajevo. 

Ko boste brali Borgerjevo „Sledilčevo sled“, boste uživali v vsakem trenutku. Borger je ustvaril objektivno, dokumentarno, popolno in do napetosti zanimivo knjigo o vojni v BiH. Z branjem „Sledilčeve sledi“ bodo ljudje v Bosni in Hercegovini končno lahko videli vse tisto, česar do zdaj niso niti slutili. Med tem dvajsetletnim mirom, vzporedno z izgradnjo državnih institucij, se je za zavesami odvijal vzporedni svet, o katerem smo poznali le končna aretiranja vojnih zločincev. Po tej knjigi se vam bo ta neznani svet popolnoma razkril. Knjigo je prevedla Senada Kreso z angleškega jezika.