Krog 99: Zgroženi smo potezo pravosodnega ministra BiH!

(Patria) - Združenje neodvisnih intelektualcev Krug 99 je zgroženo nad informacijo, da predsedujoči minister za pravosodje Davor Bunoza od Centralne volilne komisije zahteva informacije o "narodnosti" pritožnika pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dr. Slavena Kovačevića. Poleg tega, da predsedujoči minister za pravosodje Bunoza ne uporablja materialnega prava na ustrezen način, saj meni, da imajo podzakonski akti večjo moč kot zakoni, je še posebej indikativno, da posega po neustavnem pojmu "narodnost" in da to vidi kot nek argument, s katerim bi nasprotoval pritožbi dr. Kovačevića, ki je iskal zaščito aktivne volilne pravice na volitvah za predsedstvo Bosne in Hercegovine ter Dom narodov Bosne in Hercegovine.

Ustava Bosne in Hercegovine priznava konstitutivne narode, kar so dejansko etnične skupnosti, ustava pa ne priznava "narodnosti" kot pravnega ali družbenega termina, ki se lahko uporablja v pravnem sistemu naše države. V okviru mednarodnega prava je Bosna in Hercegovina kot članica Združenih narodov država svojih državljanov. Verjetno je Bunozeva etnična matrica takšna, da on kot minister za pravosodje meni, da morajo Bošnjaki glasovati samo za Bošnjake, Hrvati za Hrvate in Srbi za Srbe, čeprav je to v popolnem nasprotju z določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah. Takšen način izbire ne obstaja nikjer v Evropi, s tem pa niti v eni državi članici Sveta Evrope, pod čigar pristojnostjo je Evropsko sodišče za človekove pravice, in končno takšen sistem izbire ne obstaja v državah članicah Evropske unije.

Krog 99 s svoje strani meni, da je uporaba vsakega zakona, s tem pa tudi Zakona o varstvu osebnih podatkov, pravne moči večje od kateregakoli splošnega akta, tako da je Centralna volilna komisija ravnala povsem pravilno, ta izpad pravosodnega ministra pa se ne more drugače obravnavati kot politični pritisk na nepolitično in neodvisno institucijo, kakršna je Centralna volilna komisija. Popolnoma jasno je, da Zakon o varstvu osebnih podatkov ščiti pravice posameznikov, imetnikov osebnih podatkov, ne pa pravice institucij, da do teh podatkov dostopajo.

Vsem je povsem jasno, razen predsedujočemu ministru za pravosodje, da se etnična pripadnost kogarkoli ne more povezovati z aktivno volilno pravico in da mora vsak državljan te države, ne glede na etnično pripadnost, imeti enako aktivno volilno pravico na volitvah za predsedstvo, predstavniški dom in Dom narodov Bosne in Hercegovine.

S tem se ščiti demokracija in vladavina prava, preko njiju pa individualne človekove pravice. Če predsedujoči minister za pravosodje Bunoza meni, da je treba etnično pripadnost uporabiti za ugotavljanje statusa volivca pri uveljavljanju aktivne volilne pravice, bi to bil klasičen izraz fašizma in s tem bi bil za Bosno in Hercegovino za vedno zaprt pot do članstva v Evropski uniji. Krug 99 s svoje strani močno podpira prizadevanja našega člana, dr. Slavena Kovačevića, da s svojo pritožbo in zmago pred Evropskim sodiščem za človekove pravice naredimo pomemben korak k vrnitvi demokracije v Bosno in Hercegovino, ki so nam jo iz rok ukradli etno-nacionalisti in njihovi sateliti. Le na ta način lahko gremo proti članstvu v Evropski uniji, dodali bomo še zvezo NATO, sicer pa bomo ostali ujeti v rasnih zakonih in srednjeveški percepciji organizacije družbe.

Posebej želimo opozoriti Bunozu in njemu podobne, da Zakon o varstvu osebnih podatkov vsebuje tudi kazenske določbe, kot je 100.000 KM za pravno osebo in 5.000 KM za pooblaščeno osebo v pravni osebi, tako da bi vsak dostop, uporaba in javna objava osebnih podatkov kateregakoli državljana te države, brez njegove izrecne privolitve, bili podvrženi tem kazenskim določbam. Opozarjamo Bunozu tudi na to, da ima Centralna volilna komisija že vrsto prepovedi v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, tako da ni mogoče dostopati do osebnih podatkov pritožnika Kovačevića brez njegove izrecne privolitve. Vse drugo bo podvrženo kazenskim določbam omenjenega zakona.

V tem vprašanju ima veliko odgovornost tudi mednarodna skupnost, ki mora jasno povedati, ali je Bosni in Hercegovini dovoljena demokracija ali ji je prepovedana, oziroma če je prepovedana, naj državljani te države vedo, da od evroatlantskih integracij ne bo nič.