KRUG 99 Zahiragić: Srbija in Hrvaška BiH v 90. letih nista uspeli razdeliti, ne bosta uspeli niti zdaj

(Patria) - Daytonski mirovni sporazum je prinesel mir v Bosno in Hercegovino, s katerim nobena stran ni bila povsem zadovoljna, a je bil zagotovo boljši od nadaljevanja vojne, je dejal uvodničar na seji Kroga 99 Haris Zahiragić na temo "Kje smo zdaj in kako naprej po 30 letih od podpisa Daytonsko-Pariskega sporazuma za mir".

Spomnil je tudi na besede prvega predsednika Predsedstva RBiH Alije Izetbegovića, ki je dejal, da "to ni praveden mir, ampak je bolj praveden od nadaljevanja vojne. V takšni situaciji, kot je, in v takšnem svetu, kot je, boljšega miru ni bilo mogoče doseči.“

Po naknadnih izjavah Richarda Holbrooka in povezovanju Daytona s preprečevanjem terorističnih napadov na ZDA iz srca Evrope, pričevanjih vojne zločinke Biljane Plavšić ali na primer predsednika entitete Rs Dragana Čavića o njunih pogovorih z mednarodnimi predstavniki, kot tudi številnih, takrat tajnih, dokumentov in korespondenc zahodnih predstavnikov, ki so 30 let po tem na voljo javnosti, je ta izjava predsednika Izetbegovića dobila svojo potrditev.

"Takratni Zagreb, kot tudi takratni Beograd, sta bila še manj zadovoljna z istim, Pale, kot takratno glavno središče separatistične in v končni fazi genocidne politike v Bosni in Hercegovini, pa sta bila popolnoma nezadovoljna. Z današnje distance, če bi imeli priložnost vprašati takratne podpisnike Daytona, kaj mislijo o njegovi implementaciji po 30 letih, še posebej pomembnega Aneksa 4 (Ustava Bosne in Hercegovine), mislim, da bi spet stran, ki je predstavljala Republiko Bosno in Hercegovino, bila najmanj nezadovoljna.
Zakaj? Zato, ker Brčko po arbitraži ni pripadlo entiteti Rs, zato, ker danes imamo Svet ministrov, ki je de facto Vlada Bosne in Hercegovine z devetimi ministrstvi, zato, ker imamo eno valuto, državno mejno policijo, eno državno vojsko, državno obveščevalno službo in druge policijske agencije, imamo Sodišče in Tožilstvo Bosne in Hercegovine, imamo enoten sistem posrednih davkov, enotne tablice in na stotine pomembnih državnih pristojnosti.

Tisti, ki danes zahtevajo, da se vrnemo na t.i. „izvorni Dayton“ in tisti, ki trdijo, da nič od naštetih institucij in pristojnosti ni bilo predvideno v izvirni Daytonski ustavi, bi imeli prav, če v Ustavi Bosne in Hercegovine ne bi bilo členov, kot je tisti o dodatnih pristojnostih Bosne in Hercegovine, ali če na primer v njej ne bi bil ustoličen Ustavni sod Bosne in Hercegovine na način, kot je. Vendar je to tudi Dayton in to izvorni, to so nekateri od, kot jih jaz imenujem, skritih mehanizmov Daytona, ki so bili kot taki predvideni z namenom dolgoročne integracije države Bosne in Hercegovine in izgradnje njenih institucij", je dejal Zahiragić.

Po drugi strani, opozarja, tisti, ki danes trdijo, da so bili prevarani in da Dayton predvideva legitimno predstavljanje narodov v Predsedstvu Bosne in Hercegovine, so prav tako le
deloma upravičeni.

"Legitimno predstavljanje v Predsedstvu Bosne in Hercegovine je, resnici na ljubo, sicer predpisano, vendar ne legitimno predstavljanje narodov, temveč vseh državljanov Bosne in Hercegovine v obeh entitetah. Še več, še en od skritih mehanizmov Daytona je tudi predpisana neposredna in nadzakonska uporaba Evropske konvencije o človekovih pravicah, in v skladu s tem obstajajo tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki zavezujejo našo državo, da poleg aktivne volilne pravice, ki je državljanska, tudi pasivna volilna pravica ne sme ostati etnična.

Poleg navedenega ima Dayton tudi nekatere boleče krivice, ki do danes niso odpravljene. Na primer, Dayton je legaliziral, in s tem je tudi nastal, entitet „RS“, čigar politično in paravojaško vodstvo, kot tudi institucije, so bili naknadno obsojeni za storitev genocida in drugih najhujših oblik vojnih zločinov. Zaradi tega institucionalnega okvira genocida ta politika nikoli ni bila poražena, kar do danes, kot lahko vsi vidimo, generira mnoge probleme v Bosni in Hercegovini, pa tudi v regiji", pravi Zahiragić.

Še ena dimenzija Daytona je dejstvo, da se ne nanaša samo na Bosno in Hercegovino, ampak tudi na Srbijo in Hrvaško, ki nista nikakršni priči ali jamstvi Daytona, temveč strani v mirovnem sporazumu, in s tem tudi neposredna udeleženka v vojni v Bosni in Hercegovini, ki zaradi njune udeležbe v njej ima značaj agresije.

"Ena od stvari, dogovorjenih s Splošnim okvirnim sporazumom za mir, ki danes nima potrebne pozornosti, je predpisano regionalno ravnovesje v oborožitvi, natančneje ukrepi za subregionalno kontrolo oborožitve, ki je danes, 30 let po Daytonu, zelo resno narušeno. O tem bi se prav tako morali veliko več pogovarjati. Danes, ko se omenja revizija Daytonskega sporazuma, ki bi oslabila državo Bosno in Hercegovino in dodatno cementirala etnične delitve, ko Srbija poskuša izkoristiti institucionalno moč znotraj države Bosne in Hercegovine, Republika Hrvaška pa poskuša izkoristiti svoj mednarodni ugled in položaj za isti namen, je pomembno poudariti, da je Republika Bosna in Hercegovina podpisala Dayton takšen, kot je, pod pritiskom štiriletne agresije, pa tudi to, da je Daytonski mirovni sporazum morda najpomembnejša diplomatska akcija ZDA, in da bi kakršnakoli sprememba Daytona, bosanski strani, bila sprejemljiva le, če bi pomenila še močnejšo in bolj integrirano Bosno in Hercegovino.

Poučno, takrat jim ni uspelo razdeliti Bosne in Hercegovine, ne bo jim uspelo niti zdaj, ne glede na to, kako ugodne mednarodne okoliščine se zdijo, ker mednarodna skupnost takrat ni odločilno odločala o tem, temveč bosanskohercegovski patrioti, ki so danes veliko močnejši v vsakem smislu kot takrat.

In, na koncu, kako naprej? Od vsega je najpomembneje še naprej negovati in ohranjati mir, dokler ta zagotavlja svobodo in dostojanstvo vseh narodov in državljanov na večini ozemlja Bosne in Hercegovine. Vsekakor moramo še naprej delati na tem, da bo enakopravnost vseh državljanov in narodov zagotovljena na vsakem pedu Bosne in Hercegovine, kar do danes, na žalost, še vedno ni tako", je zaključil Zahiragić.