KRUG 99 predlaga aktivnosti za zagotavljanje pripravljenosti na krize v Bosni in Hercegovini

(Patria) - Radikalno soočeni z obrisi novega svetovnega reda, ki temelji na moči oboroženih sil, čisti aroganci v mednarodnih odnosih in zahtevah po osvajanju tujih ozemelj, na zavračanju človekovih pravic in povračila v odnosih med suverenimi državami, se ves svet prebuja iz sna o nedotakljivosti državnih meja in miru.

Nas v BiH ne morejo obiti svetovne in zlasti evropske turbulencije, katerih naravni in sestavni del smo.

Sama Evropska komisija je predstavila strategijo za pripravljenost EU na naravne katastrofe, kibernetske napade, geopolitične krize. Mi, ki smo že v kriznih razmerah in zaradi izzivov, ki jih prinaša državni udar, moramo takoj sprejeti konkretne korake.

Prebivalstvo ne sme nemočno trepetati pred prihajajočimi nevarnostmi.

Izhajamo iz tega, da so omejene možnosti delovanja na državni ravni zaradi političnih blokad, razen tistega, kar je že opredeljeno z državnimi zakoni. Vendar pa se sistem pripravljenosti državljanov in institucij na krize lahko in mora vzpostavljati tudi z nadgradnjo obstoječega institucionalnega okvira in delovanja od občin, kantonov do višjih ravni oblasti.

Pripravljenost na krize je treba razumeti kot obveznost in kulturo preprečevanja nevarnosti.

Zato „Krug 99“ predlaga in iniciira:

1. Da se pristopi k izdelavi strategije za izgradnjo aktivnega sistema pripravljenosti za vse krizne situacije, ki lahko množično ogrozijo prebivalstvo, ne glede na to, ali so te povzročene z naravnimi nesrečami ali nevarnostmi nasilnih incidentov in vojne.

2. Da se izvedejo seje občinskih svetov, kantonalnih skupščin in višjih ravni oblasti, na katerih bi se ocenilo splošno varnostno stanje in možni izzivi v prihodnjem obdobju, ter določila strategija in operativni načrti za izgradnjo aktivnega sistema pripravljenosti od osnovnih celic družbe do višjih ravni organizacije države.

3. Da se pri opredeljevanju ključnih ciljev strategije projektira in zagotovi delovanje osnovnih storitev, kot so bolnišnice, šole, promet, telekomunikacije, energenti, zagotovijo zaloge kritične opreme in materiala ter naravnih virov, kot je voda.

4. Da se preuči potreba in možnost sprejetja pravilnika ali zakona o pripravljenosti, s katerim bi se na skupnih standardih in merljivih ciljih okrepila odpornost ključnih funkcij družbe. Pripravljenost in varnost morata biti vkomponirani in vključeni v politike, programe, izobraževanja in medije. Treba je organizirano vplivati na temeljito spremembo načina razmišljanja in odnosa do pripravljenosti. Vloga medijev, izobraževalnega sistema, političnih strank, organizacij civilne družbe je pri tem najpomembnejša.

5. Da se koordinacija odziva na krizne situacije izvaja z rednimi vajami pripravljenosti na vseh ravneh, od krajevnih skupnosti do višjih institucij oblasti in organiziranosti družbe, od civilne zaščite, policije, varnosti, zdravstvenih delavcev in gasilcev ter olajša vlaganje v dvojno namembnost sodelovanja.

6. Da se pristopi k organiziranju množične civilne zaščite, ki izhaja iz obveznosti vsakega državljana, krajevne skupnosti, občine, kantona do višjih ravni oblasti. Množična in dobro organizirana civilna zaščita je eden ključnih dejavnikov preprečevanja in odpravljanja najhujših posledic kriz katerekoli vrste. Mora biti predpisana državljanska odgovornost za sodelovanje v enotah civilne zaščite od krajevne skupnosti do drugih ravni organiziranja.

7. Da civilna in obrambna pripravljenost in pripravljenost prispevata tudi k soočanju z današnjimi naraščajočimi varnostnimi izzivi – v zdravstvu, migracijah, tehnološki varnosti, podnebju, obrambi ali gospodarstvu.

8. Da se vzpostavijo krizni centri na vseh ravneh oblasti, da bi se izboljšala integracija med obstoječimi kriznimi mehanizmi. Treba je doseči večje sodelovanje med oboroženimi silami in civilno zaščito, redno izvajanje vaj pripravljenosti, v katerih bi sodelovale tudi oborožene sile, civilna zaščita, policija, varnostne agencije, zdravstveni delavci in gasilci.

9. Da se po vzoru EU pozove državljane, naj zagotovijo nujne zaloge za najmanj tri dni. Državljani bi morali imeti pripravljeno zalogo nujnih stvari, s katerimi lahko preživijo tri dni, kar je že običajna praksa v nekaterih evropskih državah.

10. V šolske programe je treba uvesti lekcije o pripravljenosti, obvezno kibernetsko pismenost o zaščiti, medijsko pismenost in da se v ustanovi Dan pripravnosti z namenom dviga zavesti o pomembnosti tega vprašanja. V osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah uvesti predmete v zvezi s civilno zaščito, oziroma obrambo in zaščito, prvo pomoč, varnostno kulturo, kibernetsko kulturo, topografijo - izvidništvo, ter okrepiti športne in strelske aktivnosti skozi klube.

11. Da se posebna pozornost posveti zaščiti gozdnih in drugih naravnih virov pred sovražnim ogrožanjem, zlasti pri odkrivanju podmetenih požarov, ki se uporabljajo kot množično sredstvo za slabljenje državnih virov in ogrožanje družb, institucij in sistemov.

12. Da se priporoči, da se pomembni viri, kot so energetski, prometni, vodni, zdravstveni, telekomunikacijski sistemi v situacijah ogroženosti (naravne elementarne nesreče, pandemske grožnje, sovražno delovanje...) postavijo pod zaščito in upravo državnih institucij vseh ravni zaradi možnih zlorab in manipulacij, ki so jim izpostavljene zasebne korporacije in zasebni interesi.

13. Da se posebna pozornost posveti hibridnim in kibernetskim napadom, ki jih podpirajo sovražne strukture in države, ter širiti zavest o tem. Za to je potrebno predvideti medijsko in digitalno izobraževanje prebivalstva.

14. Da bo eden od naporov vzpostavitev sistema za zgodnje opozarjanje na vseh ravneh, da bi se izboljšalo spremljanje in odzivanje na grožnje katerekoli vrste.

15. Da zasebni sektor prevzame vlogo ne le deljenja informacij, ampak tudi strateškega načrtovanja, predvidevanja tveganj in usposabljanja zaposlenih. Spodbujati je treba sodelovanje javnega in zasebnega sektorja na strateških področjih, kot je kibernetska varnost, ter uskladiti potrebe trga dela z izobraževalnimi programi. To vključuje tudi politike zalog, ki bi vključevale vire za nujne primere, kot so poplave ali pandemije, medicinske pripomočke, kritične surovine, energetsko opremo ter hrano in vodo. Predvideti je treba kombinacijo centraliziranih zalog in prispevkov gospodarskih subjektov, zlasti pa zagotovitev kritičnih zdravil.

16. Da se opravi pregled obstoječih in izvedejo priprave zaklonišč za prebivalstvo ter zagotovi bivanje velikih skupin ljudi v izrednih okoliščinah v objektih, ki so namenjeni za zaščito pred naravnimi ali oboroženimi nevarnostmi.

17. Da se s ciljanimi informativnimi kampanjami, izobraževalnimi programi in dostopnimi spletnimi viri izboljša varnostna kultura in javna zavest o tveganjih. Napori se morajo osredotočiti na opolnomočenje državljanov za sprejemanje proaktivnih ukrepov za priprave na krize, kot je izdelava načrtov za nujne primere gospodinjstev in skladiščenje osnovnih zalog.

18. Da se sestavijo celovita in konkretna navodila za državljane o aktivni pripravljenosti na potencialne krize, vključno s tistimi, ki se nanašajo na konflikt.

19. Da se sproži nov zagon v znanstveno-raziskovalnem delu za potrebne aplikativne rešitve, ki zdaj postajajo nujna potreba in priložnost za znanost. Naša namensko industrija v sodelovanju z obstoječimi ali novimi proizvodnimi in znanstveno-raziskovalnimi centri ima edinstveno priložnost lastnega zagona tako v ekonomsko-komercialnem kot razvojno-varnostnem smislu. Produktivno sodelovanje IT sektorja, gospodarstva in namensko industrije mora biti v sedanjih okoliščinah bolj v funkciji državnega razloga in interesa.

Vse bolj zapletene krize in izzivi, ki jih ni mogoče zanemariti, od opisanih in naraščajočih geopolitičnih napetosti in konfliktov, hibridnih in kibernetskih groženj, tujih informacijskih manipulacij in vpletanja, do podnebnih sprememb in vse pogostejših naravnih katastrof. Krizne situacije se dogajajo vsak dan, tako pri nas kot po vsem svetu. To so lahko dogodki, ki se zgodijo hitro in končajo v nekaj urah, ali pa se lahko razvijejo in nadaljujejo več dni, mesecev in let. Zlasti pa tisti, ki predstavljajo splošno nevarnost najširših razsežnosti, kot so vojaški konflikti. Državne institucije od nižje do višje ravni morajo biti pripravljene zaščititi svoje državljane in ključne družbene funkcije, ki so odločilne za družbeni in državni red ter vsakdanje življenje.

Zato je Krug 99 pripravil tudi podrobno Navodilo za pripravljenost državljanov z naslovom
„Pripravite se na krizne situacije!“. Verjamejo, da bo prišlo tudi do obsežnejše „Bele knjige“ o pripravljenosti na krize in varnost v BiH.