Krog 99: Pelješki most ne predstavlja nujno problema za BiH, če se predhodno uskladijo rešitve

Kakor koli se bo odvijala prihajajoča parlamentarna razprava na pričakovanem zasedanju PSBiH o „primeru Pelješački most - odprto morje“, tudi v sedanjih razmerah ekstremnih pritiskov na bosanskohercegovske državotvorne politične sile, se bodo njeni rezultati merili predvsem na ravni zaščite vitalnih nacionalnih interesov države BiH. A tudi v dokončnem prepoznavanju akterjev in naslova mimikrijskega domoljubja, je stališče Združenja neodvisnih intelektualcev - Krog 99. 

Iz Združenja navajajo, da morajo odgovorni državni parlamentarci jasno in nedvoumno zastopati stališča, ki so nujno v interesu države BiH. Ta stališča, navajajo dalje iz Kroga 99, so vsebovana v več točkah. Na prvem mestu je treba določiti mednarodni pravni režim dostopnega koridorja ali povezave bosanskohercegovskih voda z odprtim morjem ter izvesti končno delimitacijo in demarkacijo na morju med dvema sosednjima obalnima državama BiH in Hrvaško, ki si delita vzhodno obalo Jadranskega morja. 

To se, navajajo, najprej nanaša na morski prostor Neumskega akvatorija in Malostonskega zaliva.

Po mnenju iz Kroga 99 je treba zahtevati nujno revidiranje hrvaškega Pomorskega zakonika v delu, ki predvideva, kam se vlečejo ravne izhodiščne črte /prostor med Korčulo in Hvarom/.

- Z omenjenim zakonom je Hrvaška z enostransko razglasitvijo notranjih morskih voda zaprla bosanskohercegovske vode, s čimer se doseže, da plovila iz in proti Neumu ne morejo prosto pluti skozi hrvaške notranje morske vode in njeno teritorialno morje. Tudi če ostane teritorialno morje Republike Hrvaške v tem morskem prostoru, je treba zahtevati, da po sredini takega prostora poteka mednarodna plovna pot z neoviranim in nesuspendirajočim pravico do svobode plovbe in preleta, tako kot je bilo to storjeno na območju Akapskega zaliva z Mirovnim sporazumom med Izraelom in Egiptom leta 1979. – navajajo iz Kroga 99.

Dodajajo, da je treba poudariti tudi to, da gradnja trajnega objekta na morju (Pelješački most), s katerim želi Hrvaška povezati svoje kopensko ozemlje, ne predstavlja nujno največjega problema za BiH. Vendar ob predhodni izpolnitvi pogojev, da se omenjena predhodna vprašanja trajno pravno rešijo in da morebitni most izpolnjuje vse tehnične značilnosti mostov, ki se gradijo nad ali čez mednarodne plovne poti oziroma ožine z mednarodnim pravnim režimom. Torej, osnovni pristop je opredelitev pravnega režima morskega prostora, na katerem bi se izvajala morebitna gradnja Pelješačkega mostu.

Iz Kroga 99 opozarjajo, da koridor ni isto kot „neškodljiv prehod“, ki je značilen izključno za teritorialno morje obalne države, ne pa tudi za njene notranje morske vode. 

BiH mora imeti prost koridor, menijo iz Združenja neodvisnih intelektualcev, ki bo ustrezal svoboščinam odprtega morja, predvsem svobodi plovbe in preleta. 

- Izkoristiti je treba vsa diplomatska in pravna sredstva za mirno reševanje tega mednarodnega spora, za kar je treba zagotoviti enotno institucionalno stališče države BiH – je sklep Kroga 99.