Krog 99: Na Balkanu je še vedno okoren državni aparat, ki ustvarja spopade

SARAJEVO, (Patria) - Balkan je od '90-ih let postal sinonim za intenzivno nasilje in nacionalizem, je dejal prof. dr. Siniša Malešević, University College, Dublin, član Kraljevske irske akademije, ANUBiH in Evropske akademije znanosti - Academia Europaea

Ko je kot uvodničar na redni seji Kroga 99 na temo "Vojne, nasilje in ideologije: Balkan od 19. stoletja do danes" dejal, so dolgotrajno organizirano nasilje, velike vojne in veliki ideološki projekti večinoma fenomen 20. stoletja.

- Lahko začnemo s tem, da je Balkan od 90. let postal sinonim za nekakšno intenzivno nasilje, nacionalizem, s tistimi znanimi izrazi, kot so starodavno sovraštvo, balkanizacija, ki so seveda napačni - je pojasnil Malešević.

Spomnil je, da se ti izrazi niso uporabljali od leta 1945 do 90. let.

- Kar poskušam na tem predavanju pokazati, je, da je bilo nasilje pravzaprav zelo sporadično do 20. stoletja, dogajalo se je v določenih zgodovinskih epizodah, vendar je bil intenzitet nasilja precej nizek. Podoben primer je z ideologijami. Na Balkanu ni večjih ideoloških diskurzov modernih ideologij, kot so liberalizem, socializem in konzervatizem, nacionalizem vse do konca 19. in začetka 20. stoletja kot veliki fenomeni. Torej, dolgotrajno organizirano nasilje, velike vojne in veliki ideološki projekti so večinoma fenomen 20. stoletja - je povedal Malešević.

Po njegovih besedah, ko pogledamo balkanske vojne 19. stoletja, je to približno devet večjih vojn in konfliktov ter uporov.

- To je začetek ustvarjanja nekakšnih samostojnih držav na notranjih območjih. Imamo zelo šibke, neprofesionalne vojaške organizacije, slabo infrastrukturo, precej nerazvite družbe in na nek način se modernizacija začne šele z začetkom vzpostavljanja teh nekakšnih državnih struktur konec 19. stoletja - je pojasnil Malešević.

Spomnil je, da v "20. stoletju imamo velike vojne z velikim številom žrtev - približno osem velikih vojn".

- Tukaj je zanimivo ustvarjanje teh množičnih državnih aparatov, ki so predpogoj za ustvarjanje velikih vojsk in policij. Posledica tega so v veliki meri vojne, ki jih imamo od 20. stoletja. V vojnah 90. let je bil eden od razlogov, zakaj so bile vojne tako krvave, ta, ker je obstajalo ogromno orožja, ki je ostalo od JLA in ki ga je uporabljala v vojnah na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini proti civilistom, večinoma - je izjavil Malešević.

Kot je dejal, zdaj v 21. stoletju vidimo, kako se na nek način nadaljuje birokratski aparat.

- Še vedno je velik in okoren, prav tako neučinkovit in korumpiran. Razen Bosne in Hercegovine so vse države na Balkanu izrazito centralizirane in imajo precej velike policije. Hrvaška je imela v 80. letih približno 11.000 policistov, zdaj jih ima več kot 20.000 - je rekel Malešević.

Menil je, da se na nek način vidi, da ta "državni aparat, ki je bil predpogoj za nasilje in vojne, še vedno raste in je okoren po vsem Balkanu".

- Na nek način lahko rečemo, da so nacionalne ideologije precej nerazvite v tem delu sveta vse do 20. stoletja. Lahko rečemo, da nacionalizem kot druge ideologije prihaja od zgoraj, od političnih elit, ki si prizadevajo ustvariti nove države - je poudaril Malešević.

Mnenja je, da zdaj živimo v družbah, ki so izrazito pismene.

- Jeziki so standardizirani, obstaja visoka kulturna produkcija. Ni konsenza o vojnah iz 90. let, in to ne le med družbami, ki so se vojskovale, ampak znotraj družb. Obstaja velika generacijska delitev - je dodal Malešević.