Krog 99: Kakšne posledice islamofobija pušča v družbenem in političnem prostoru BiH

(Patria) - "Islamofobija: Koncept, dinamika in odgovor v kontekstu Bosne in Hercegovine" je tema današnje redne seje Kroga 99, ki poteka v Sarajevu.

Uvodničarja sta profesor na Fakulteti za islamske vede v Sarajevu Ahmet Alibašić in znanstvena sodelavka na Irskem centru za človekove pravice Univerze v Galwayu Đermana Kurić.

Čeprav tema ni nova, se je njen kontekst danes bistveno spremenil.

Predsednik Kroga 99 Adil Kulenović pravi, da ne govorimo več o obrobni družbeni pojavi, temveč o fenomenu, ki vse pogosteje vstopa v glavni politični besednjak, v način, kako se opredeljujeta varnost, pripadnost in lojalnost.

Zato je, poudarja Kulenović, pomembno že na začetku reči – to ni le razprava o enem pojmu, temveč o položaju Bosne in Hercegovine v sodobni Evropi, kjer islamofobija postaja vse bolj politična legitimacija.

- Bosna in Hercegovina ni nevtralen prostor za pogovor o islamofobiji. Ni laboratorij ali eksperiment. Je notranje evropsko doživetje, hoteli ali ne.

Doživetje, v katerem islam ni prišel kot "nov izziv", ampak kot zgodovinski avtohtoni element. Doživetje, v katerem pluralizem ni teorija, ampak naša stara družbena praksa.

Doživetje, v katerem sta skupno življenje in državljanska lojalnost državi obstajala, preden sta postala evropski gesli o posebnem primeru – "corpusu separatumu" – navaja Kulenović.

Poudarja, da današnja seja Kroga 99 poteka v trenutku, ko se evropski politični prostor vidno spreminja. V tem prostoru del političnih akterjev vse bolj odkrito gradi identiteto na izključujočem jeziku.

- Islamofobija tu vse pogosteje ni incident, ampak hegemonijski besednjak: jezik varnosti, jezik dvoma, jezik kulturne hierarhije in izključevanja. To ni marginalna pojavnost. To je politični okvir, v katerem se sprejemajo odločitve. In ki neizogibno proizvajajo posledice za bosansko bit – so besede Kulenovića.

Po njegovih besedah Bosna v ta kontekst ne vstopa prazna, vstopa z izkušnjo vojne, ki ni bila le nasilje, ampak rušenje njene politične oblike in bistva.

- In s povojnim redom, ki je prinesel mir, a tudi dolgotrajno stanje, v katerem ima vsiljena – birokratska stabilnost prednost pred polno demokracijo.

Ne spuščam se tukaj v analizo tega reda, a pomembno je reči, da Bosna in Hercegovina že dolgo živi v prostoru odložene politične zrelosti.

V takem prostoru ima vsak zunanji narativ, ki Bosno ponovno zmanjša na vprašanje identitete, še posebej verske raznolikosti, veliko globlje posledice kot v utrjenih demokracijah – opozarja Kulenović.

Poudarja, da je eden od pojmov, ki se v tem kontekstu nenehno uporablja, "multietnični značaj države". Ta je legitimen, pravi Kulenović, kot opis družbene resničnosti.

- Težava nastane, ko multietničnost postane nespremenljiva matrica ustavne ureditve, postane model in nadomestilo za državljanstvo in enakopravnost ljudi. Takrat se politična odgovornost zamenja s saldom, demokratična racionalnost s strahom, državljanska enakopravnost pa s paritetom treh etničnih kolektivov.

V tem jeziku vsaka razprava o enakosti vseh državljanov hitro postane grožnja "ravnotežju". In v tem okviru razprava o islamofobiji dobi dodatno težo – poudarja Kulenović.

Zato je, nadaljuje, pomembno jasno označiti, s katerega položaja govorimo. Bosanska nacija, v političnem smislu, ni etnična substanca. Je oblika političnega skupnega življenja države.

- Državljanstvo je njena vsebina: enake pravice, enaka odgovornost in lojalnost institucijam, ne identitetam. V tem okviru vera ni politična kategorija, etnicitet ni vir suverenosti, demokratična večina pa ni grožnja. To je in ni odgovor na islamofobijo. To je predpogoj, da se o državi sploh govori racionalno – govori Kulenović.

Če se o islamofobiji v Bosni in Hercegovini govori izven tega konteksta, opozarja, postane hitro ali moralna obsodba brez učinka, ali politična etiketa, ali nov povod za polarizacijo.

- Če pa se vodi kot del širše razprave o hegemonijskem jeziku, o blokirani demokraciji in o odnosu med identiteto in državljanstvom, potem postane nujen element resne politične analize.

V tem smislu imata današnja uvodničarja ključno vlogo. Ne da bi potrdila vnaprej določene stališča, ampak da natančno razloži, kako se islamofobija danes proizvaja, kako kroži in kakšne posledice pušča v družbenem in političnem prostoru Bosne in Hercegovine.

Ta uvod nima ambicije, da bi ju prehitel z znanstvenimi argumenti. Njegova ambicija je le ena: jasno določiti, zakaj je ta razprava potrebna, legitimna in odgovorna – je dejal Kulenović.

Bosna in Hercegovina, poudarja, danes ne išče posebne obravnave. Išče natančen jezik. Jezik, ki zapletenosti ne spremeni v dvom, ki pluralizma ne vidi kot slabost in ki državljanstva ne žrtvuje zaradi prividne stabilnosti.

- V tem jeziku razprava o islamofobiji nikomur ni grožnja. Iznašanje resnic, ne glede na to, kako občutljive so, je preizkus naše politične zrelosti – je dodal Kulenović.