Krog 99: Južna plinska povezava med diverzifikacijo energije in državnim suverenitetom

(Patria) - Odločitev, da se BH-Gas v strateškem energetskem sektorju z zakonskimi spremembami o Južni povezavi izključi iz projekta, vloga izvajalca projekta pa se celo v samem besedilu zakona dodeli zasebnemu podjetju, predstavlja resen precedens. Takšen korak odpira temeljno vprašanje: zakaj se zakon spreminja po tem, ko je bil pravkar sprejet, in to ne v tehničnem, temveč v bistvenem delu, so sporočili iz Združenja neodvisnih intelektualcev Krug 99.

„Krog 99 podpira izgradnjo Južne plinske povezave med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, da bi dosegli diverzifikacijo pri oskrbi s plinom. Lani je Parlament FBiH sprejel Zakon o Južni plinski povezavi, ki jasno določa, da je izvajalec naložbe domače javno podjetje BH-Gas. Takšna zakonska rešitev je logična, pomemben infrastrukturni projekt ostaja pod nadzorom domače institucije. Projekt Južna povezava se lahko realizira v sodelovanju s tujim vlagateljem in brez spremembe obstoječe zakonske rešitve.

V spremembe zakona predvidevajo, da ameriški vlagatelj AAFS Infrastructure and Energy, novoustanovljeno podjetje brez referenc na tem področju, vodi celoten projekt. Upravičeno se postavlja vprašanje, ali trenutni model izgradnje Južne povezave predstavlja prenos dela energetske suverenosti na neznanega partnerja? V spremembah zakona ni določen rok upravljanja tega plinovoda, niti način upravljanja po odhodu vlagatelja“, je bilo rečeno.

Dodajajo: „Pomembna razširitev plinske mreže, ki ni predvidena v besedilu obstoječega zakona, ni vodena predvsem z domačimi energetskimi načrti, temveč s tujimi strateškimi interesi. Ko se temu doda možnost, da upravljanje ključne infrastrukture prevzame zasebno podjetje brez jasnih referenc, se postavlja vprašanje: ali Bosna in Hercegovina pridobiva diverzifikacijo oskrbe ali izgublja del energetske suverenosti?

Način, na katerega se projekt trenutno vodi, odpira resne dileme: zakon se spreminja, da bi se prilagodil podjetju, ki nima jasnih referenc za tako velike projekte, ob tveganju prenosa nadzora nad infrastrukturo na zasebni subjekt“.

„Pomembno je omeniti, da EU ne podpira takšnih projektov in vztraja pri svoji viziji energetske prihodnosti BiH in zahodnega Balkana. EU ne podpira energetske rešitve, ki niso zasnovane na obnovljivih virih energije. Njihovo financiranje zajema samo projekte, ki ne povečujejo dolgoročne odvisnosti od fosilnih goriv. Naša energetska strategija mora imeti pogumno in jasno vizijo ter sodobne dolgoročne rešitve, vključno z neškodljivo proizvodnjo na podlagi malih elektrarn visoke ekonomičnosti in varnosti proizvodnje na osnovi jedrske fuzije. Takšna energetska politika bi sledila energetski politiki EU, ki temelji na čisti energiji in doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Ukapljeni plin kot energent EU šteje za prehodno rešitev, saj se bo s postopnim uvajanjem CBAM-a proizvodnja z visokim deležem ogljika in uvoznimi transportnimi stroški soočila z dodatnimi stroški pri izvozu v EU. Da bi industrija Bosne in Hercegovine ostala konkurenčna, se bo morala zmanjšati emisije in vlagati v čistejšo energijo. EU ponuja tudi mehanizem za te naložbe – Načrt rasti za zahodni Balkan.

Posebna nevarnost obstaja glede državnega premoženja Bosne in Hercegovine. Namreč, pod pritiskom, ki se opravičuje z naložbami in samonaloženimi roki, se povečuje možnost uporabe državnega premoženja, preden bo Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine sprejela ustrezen zakon o državnem premoženju, v skladu s sodbami Ustavnega sodišča in odločbami Visokega predstavnika.

Energetska politika je v svojem bistvu politika preživetja v svetu, v katerem se moč vse pogosteje meri s nadzorom nad energijo. V takšnih okoliščinah pobuda za izgradnjo Južne plinske povezave v sedanji obliki težko šteje za nedvoumno v interesu Bosne in Hercegovine in njenih državljanov. Diverzifikacija energetskih virov ne sme biti izgovor za netransparentne aranžmaje in projekte, ki niso v skladu s strategijami EU. Bosna in Hercegovina ne potrebuje plinovoda za vsako ceno, še posebej ne za ceno izgube nadzora nad lastnim energetskim in državnim suverenitetom“, pravijo iz Kruga 99.