Krog 99: BiH naj postane podnebno nevtralna skupaj s preostalo Evropo

SARAJEVO, (Patria) - Obligacijski dokument z naslovom „Zelena agenda za Zahodni Balkan - Implementacija v Bosni in Hercegovini“ je bil pripravljen v okviru podpore projekta „MISLI O NARAVI!“ ki ga izvaja Center za promocijo civilne družbe ob finančni podpori vlade Švedske.

V okviru tega projekta je Združenje Pravni inštitut v BiH oblikovalo Delovno skupino za okolje. Člani Delovne skupine so z okoljskega vidika obravnavali možne vplive nove evropske strategije za razvoj regije, ki so jo sprejele vlade držav Zahodnega Balkana in podpisale v Sofiji novembra 2020 pod naslovom Zelena agenda za Zahodni Balkan. Ta strategija spodbuja prehod s tradicionalnega ekonomskega modela na trajnostno gospodarstvo in je razdeljena na pet glavnih področij.

Prvo področje se nanaša na dekarbonizacijo države, ki zajema vidike podnebnih sprememb, energetskega sektorja ter prometnega sektorja in mobilnosti. Drugo področje, ki je relativno novo tudi v Evropski uniji, zajema krožno gospodarstvo, medtem ko se tretje posveča boju proti onesnaževanju zraka, vode in tal. Ustvarjanje trajnostnih podeželskih območij in trajnostnih prehranskih sistemov ter biotske raznovrstnosti: zaščita in obnova ekosistemov, so zajeti v četrtem in petem področju.

S podpisom tega dokumenta so se države regije, vključno z Bosno in Hercegovino, zavezale, da si bodo do leta 2050 prizadevale, da Evropa postane podnebno nevtralna, kar je predvideno v Evropskem zelenem načrtu, v katerem je med drugim navedeno, da bo ekološki prehod za Evropsko unijo učinkovit le, če bodo tudi vse države Zahodnega Balkana sprejele učinkovite ukrepe.

Glede na obsežnost in ambicioznost tega dokumenta, ki je izjemno velika, so člani delovne skupine naredili kratko analizo stanja v teh sektorjih v BiH in na podlagi tega podali tudi nekaj priporočil.

Še posebej bi izpostavili naslednja priporočila:

Dekarbonizacija države in doseganje zastavljenih in sprejetih ciljev Zelene agende za Zahodni Balkan in njene implementacije v Bosni in Hercegovini je mogoče doseči le z vzpostavitvijo funkcionalnega mehanizma medsektorske koordinacije in sodelovanja na vseh ravneh oblasti. Ob upoštevanju zapletene administrativne strukture in velikega števila institucij na različnih ravneh oblasti je treba posebno pozornost posvetiti vzpostavitvi dobrega sodelovanja med vsemi relevantnimi sektorji.

Čeprav institucije na državni, entitetni, kantonalni in občinski ravni poznajo procese dela in sodelovanja z drugimi institucijami, je nujno prilagoditi procese sodelovanja novim zahtevam, ki so veliko bolj zapletene in zahtevajo izjemno dobro in natančno formulacijo odgovornosti in nalog.

Da bi zagotovili izvajanje prevzetih mednarodnih in evropskih pogodb in obveznosti, je nujno prilagoditi pravni okvir, skozi katerega bi se z sprejetjem zakonov in podzakonskih aktov legitimno podprlo delo na aktivnostih, ki bodo prispevale k izpolnjevanju obveznosti.

Z vključevanjem predstavnikov lokalne skupnosti v mehanizme koordinacije, v katerih bi bila jasno opredeljena vloga in obveznosti lokalne skupnosti, bi prispevali k uspešnejši implementaciji Zelene agende za Zahodni Balkan. Aktivno sodelovanje pri delu delovnih skupin pri pripravi strateških dokumentov in načrtov bi izboljšalo vertikalno in horizontalno koordinacijo akterjev v državi.   

 

V sektorju DEKARBONIZACIJA: PODNEBJE, ENERGIJA, MOBILNOST, smo se dogovorili, da bomo skupaj z Evropsko unijo delali na doseganju cilja ogljično-nevtralnega kontinenta do leta 2050. Da bi to dosegli, je treba izvesti reformo energetskega in transportnega sektorja ter uvesti strogo podnebno politiko. Določen je niz dejavnosti, ki jih je treba sprejeti v več kot 20 dogovorjenih točkah iz tega poglavja deklaracije. 

Člani delovne skupine so izpostavili priporočila, za katera menijo, da bi jih bilo treba glede na njihovo pomembnost najprej upoštevati, in sicer sprejetje Zakona o integriranem načrtu za energijo in podnebje (NECP), da bi se njegova priprava in izvajanje izvedla skozi domače zakonodajstvo. Prav tako je treba obstoječe politike, strategije in načrte uskladiti z novimi.