Krog 99: Brez ponovne opredelitve političnega jezika, Bosna in Hercegovina ostaja ujetnica postdejtonskih odnosov moči

(Patria) - V Sarajevu je danes potekala redna seja Kroga 99, povod za temo z naslovom "Zavrniti hegemonijski politični besednjak za demokratični prehod" je 30 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma.

Uvodničar je bil predsednik Kroga 99 Adil Kulenović, ki je v obrazložitvi med drugim navedel, da Bosna in Hercegovina že tri desetletja živi pod pritiskom političnega besednjaka, ki oblikuje, omejuje in pogosto izkrivlja javni prostor.

- Med tridesetletnim delom in v samem Krogu 99 so se sčasoma kristalizirali teoretični in politični pojmi, ki so jasneje odražali cilj, h kateremu stremimo – moderna evropska Bosna in Hercegovina. Daytonski sporazum je nedvomno vzpostavil mir, vendar ni profilirali demokratične prihodnosti suverene, mednarodno priznane in vključujoče države.

Tudi sami smo k temu prispevali, saj smo ostali v kategorijalnem, pojmovnem in jezikovnem aparatu hegemonijskih ideologij velikosrbske in velikohrvatske ideologije. Politični jezik ni le zgolj komunikacijsko sporočilo, je nosilec proizvodnje resničnosti in pomenov, h katerim stremimo. Politični jezik ni nevtralen, je kontekstualen.

Treba je zavrniti jezik, ki bosansko državo drži v necivilizacijskih projekcijah posebnega primera, svojevrstnega corpusa separatuma, ujetniškega diskriminatornega političnega sistema brez realne možnosti napredka tako države kot družbe – je dejal Kulenović.

S tem ciljem, dodaja, je Krug 99 pripravil "Analitično študijo hegemonijskega besednjaka, etnopolitičnega sistema in evropskih standardov" – v obliki osnutka, pa tudi Razlikovni slovar. Po razpravi in prispevkih vseh članov bosta postala dokument Kroga 99.

- Pripravljamo tudi Glosar političnih pojmov Bosne in Hercegovine z jasnim razlikovnim pomenom tistih, ki se uporabljajo v BiH, in tistih, ki se uporabljajo v pomenih iz evropskih demokratičnih standardov – pojasnjuje Kulenović.

Po njegovih besedah se Bosna in Hercegovina danes nahaja v političnem prostoru, kjer še vedno prevladuje jezik preteklega stoletja – jezik, v katerem se bosanski narod razume kot etnična skupnost, ne pa kot politična skupnost državljanov – suvereni narod. In dejtonska past, ki onemogoča realno in odprto pot proti Bruslju.

- Ta študija kaže, kako takšno pojmovanje naroda, tako preteklo kot sedanje, ni le teoretična razlika, temveč temeljno orodje političnega nadzora. Prav zato se v celotni študiji dosledno izogibamo pojmu "mednarodni", uporabljamo pa pojem internacionalni, ker natančneje opisuje odnose med državami kot političnimi subjekti, ne pa med etničnimi skupinami.

Pojem internacionalni poudarja odnose med državami – subjekti mednarodnega prava, medtem ko se pojem mednarodni na Balkanu pogosto izkrivi tako, da sugerira odnose med "narodi".

Kot da obstajajo sodišča, institucije, deklaracije, resolucije, odnosi itd., med narodi, ne pa med skupnostmi suverenih držav. To neposredno podpira etnonacionalni narativ Srbije in Hrvaške o Bosni in Hercegovini kot "skupnosti narodov", ne pa kot politični skupnosti svojih državljanov.

Prav ta terminološka ambivalentnost desetletja proizvaja napačno tolmačenje ustavnega reda BiH. In to je eden od razlogov, zakaj se študija odločno opredeljuje za internacionalni besednjak in razvoj političnega besednjaka v skladu s to pojmovno opredelitvijo in politično prakso – govori Kulenović.

V središču hegemonijskega narativa Srbije in Hrvaške, opozarja, se nahaja prav etnično definiran pojem naroda. V obeh političnih diskurzih se narod razume kot "narod", zgodovinsko-kulturna in biološka skupnost.

Takšno razumevanje naroda, poudarja Kulenović, omogoča hegemonijskim in etnonacionalnim elitam, da se pozicionirajo kot edini legitimni tolmači političnih pravic v bosanski državi, kar vodi do popolnega neevropskega potiskovanja državljana kot političnega subjekta.

Študija kaže, da je to dediščina jugoslovanskega in sovjetskega koncepta "narodov in narodnosti" – in dejtonskega sistema, ki je nastal zato, da bi bil kolektiv pomembnejši od posameznika.

Najbolj problematični pojmi v tem sistemu so konstitutivni narod, legitimno predstavljanje in vitalni nacionalni interes. Namesto da bi služili zaščiti kulturnih identitet ali preprečevanju diskriminacije, se ti pojmi uporabljajo kot instrumenti za blokado institucij, onemogočanje funkcionalne oblasti, manipuliranje volitev, preprečevanje državljanske enakosti, ohranjanje etnične dominacije in diskriminacijo.

Pojem suverenosti razkriva ključno razliko: v hegemonijskem narativu Srbije in Hrvaške suverenost pripada etničnim skupnostim, medtem ko v evropski politični teoriji suverenost pripada državi in se uresničuje skozi državljane.

- To je razlog, zakaj tako Beograd kot Zagreb skoraj vedno priznavata "teritorialno celovitost Bosne in Hercegovine", vendar se izogibata izgovarjanju izraza suverenost Bosne in Hercegovine kot enotne države. Prvi izraz priznava geografijo, drugi pa politični subjektivitet – in prav ta subjektivitet se izpodbija – navaja Kulenović.

Študija razkriva tudi manipulativno uporabo pojmov, kot sta "musliman", "krščan", ter geografskega izraza "sarajevska kotlina". V političnem govoru se uporabljajo kot simbolična orodja mobilizacije in polarizacije.

- "Musliman" se instrumentalizira, da bi se Bošnjaki predstavili kot nepolitičen, predmoderen kolektiv, "krščan" kot marker domnevne ogroženosti, medtem ko se "sarajevska kotlina" uporablja za delegitimacijo ideje, da ima Bosna in Hercegovina svoje politično središče in kontinuiteto.

Skozi takšne pojme sta Srbija in Hrvaška zgradili in vzdržujeta vzporedne strukture moči v BiH: "mehke" strukture (cerkve, izobraževanje, kultura, mediji) in odprte politične strukture (posebne zveze RS-Srbija, politični mentorstvo, institucionalni vpliv na hrvaške in srbske politične stranke v BiH).

Vzporedno s tem obe državi aktivno lobirata v mednarodnih institucijah – Evropski uniji, Svetu Evrope, diplomatskih mrežah – promovira narativ, da je BiH "skupnost konstitutivnih narodov", ne pa suverena država svojih državljanov.

Ta dvojni mehanizem – notranja vzporedna moč, plus zunanje mednarodno lobiranje – ohranja Bosno in Hercegovino v stanju, v kakršnem je: država s priznanimi mejami, vendar izpodbijanim političnim opredelitvijo suverene države in naroda, priznanega s sprejemom v Združene narode.

Prav zato študija ponuja Razlikovni slovar, kot orodje za demontažo hegemonijskega besednjaka. V njem se hegemonijski pojmi – kot so suverenost, federalizem, entiteta, državljan, javna politika, pravna država, politična kultura, identiteta in javni interes – vrnejo v svoje evropsko in demokratično pomen – besede so Kulenovića.

Cilj študije in glosarja ni le akademski. Cilj je politični jasen: da Bosna in Hercegovina bo razumljena in urejena kot politična skupnost svojih državljanov, ne pa kot geopolitični talec etnonacionalnih projektov. Brez ponovne opredelitve političnega jezika, Bosna in Hercegovina ostaja ujetnica postdejtonskih odnosov moči.

- Naša izbira so zahodne demokratične integracije na vrednotah družbe enakopravnih in suverenih državljanov, naš politični in teoretični besednjak mora biti kontekstualiziran s to opredelitvijo – je dodal Kulenović.

Glosar političnega jezika BiH (30 pojmov)

1. NAROD

Hegemonijski pomen: V bosanskohercegovskem političnem diskurzu se narod razume predvsem kot etnična skupnost, vezana na poreklo, kulturno homogenost in teritorialno povezanost. Ta definicija izhaja iz sovjetsko-jugoslovanskega modela "naroda kot etničnega kolektiva", kar v praksi pomeni, da je nosilec politične pravice kolektiv, ne pa posameznik.
Funkcija v strukturi moči: Takšno razumevanje naroda omogoča etničnim elitam monopol nad politično reprezentacijo in delegitimira državljana kot političnega subjekta. S tem se zoži prostor demokratičnega odločanja in utrdi ideja, da so posamezniki predvsem "pripadniki naroda", šele nato subjekti pravic.
Evropski pomen: V evropski politični tradiciji je narod pravno-politična skupnost državljanov, ki si delijo ustavni red in javni prostor. To je skupnost enakopravnih posameznikov, ne pa etnično ekskluzivna konstrukcija.
Posledice napačnega pomena: V BiH to vodi do blokade institucij, zamenjave državljanske suverenosti z etničnim kolektivitetom, permanentnih političnih kriz in nemožnosti iskanja skupnega interesa.
Predlagana demokratična uporaba: Uporabljati pojem naroda izključno v smislu skupnosti državljanov Bosne in Hercegovine.

2. KONSTITUTIVNI NAROD

Hegemonijski pomen: Kolektiv, ki poseduje politično nadmoč nad državo in državljani.
Funkcija moči: Upravičuje etnični veto in fragmentacijo države.
Evropski pomen: Kulturna, ne pa politična kategorija.
Posledice: Zmanjševanje državljanske subjektivnosti, diskriminacija.
Demokratična uporaba: Omejiti pojem izključno na kulturno identiteto.

3. LEGITIMNO PREDSTAVLJANJE

Hegemonijski okvir: Predstavljanje določene etnične skupine skozi pripadnost.
Funkcija: Monopol nad funkcijami in volitvami.
Evropski pomen: Predstavnik je legitimen, če ga izvolijo državljani.
Posledice: Blokade in etnična getoizacija politike.
Demokratična uporaba: Legitimnost = izvolitev volivcev, ne poreklo.

4. VITALNI NACIONALNI INTERES

Hegemonijska funkcija: Instrument zaustavljanja političnih odločitev.
Posledice: Paraliza institucij in pravna negotovost.
Demokratični pomen: Zaščita pred resnično diskriminacijo.
Uporaba: Pravno zožiti in depolitizirati.

5. SUVERENOST

Hegemonijski okvir: Etnična lastnina nad ozemljem.
Evropski pomen: Pripada državi in se uresničuje skozi državljane.
Posledice: Podrivanje državne kohezije.
Uporaba: Suverenost = volja državljanov BiH.

6. DRŽAVA

Hegemonijski okvir: Zbirka etničnih ozemelj.
Evropski okvir: Enoten pravni red.
Posledice: Fragmentacija, neučinkovito upravljanje.
Uporaba: Država = garant javnega interesa.

7. FEDERALIZEM

Hegemonijska interpretacija: Etnoteritorialni koncept.
Evropski model: Funkcionalna delitev pristojnosti.
Posledice: Napačne interpretacije, povečana fragmentacija.
Uporaba: Federalizem kot upravna racionalnost.

8. ENTITETA

Hegemonijski pomen: Nadomestek državnosti.
Evropski pomen: Administrativna enota države.
Posledice: Izpodbijanje državne kontinuitete.
Uporaba: Entiteta = del države, ne politični subjekt.

9. POLITIČNA MOČ

Hegemonijska funkcija: Nadzor etničnega prostora.
Evropski pomen: Odgovornost in mandat.
Posledice: Sistem izsiljevanj in blokad.
Uporaba: Moč = odgovornost do državljanov.

10. POLITIČNA REALNOST

Hegemonijski pomen: Narativ o nemožnosti spremembe.
Funkcija: Naturaliziranje blokad.
Evropski pomen: Realnost = ustavni in demokratični okvir.
Uporaba: Realnost definirajo institucije, ne strahovi.

11. DRŽAVLJAN

Hegemonijski okvir: Sekundarna politična figura.
Evropski okvir: Nosilec suverenosti.
Posledice: Degradacija individualnih pravic.
Uporaba: Državljan = temelj politične skupnosti.

12. POLITIČNI SUBJEKT

Hegemonijski okvir: Kolektiv, ne posameznik.
Evropski okvir: Posameznik + institucije.
Posledice: Zmanjšana politična odgovornost.
Uporaba: Subjekt = državljan v institucijah.

13. INSTITUCIJE

Hegemonijska praksa: Arena etničnih pogajanj.
Evropski okvir: Nevtralni, depolitizirani nosilci oblasti.
Posledice: Šibke institucije in politizacija uprave.
Uporaba: Profesionalizacija in odgovornost.

14. JAVNA POLITIKA
Hegemonijski okvir: Etnična zaščita, ne analiza.
Evropski okvir: Politika, ki temelji na podatkih in merjenju učinka.
Posledice: Odsotnost strategij in reform.
Uporaba: Javna politika = strokovni proces.

15. USTAVNA ODGOVORNOST
Hegemonijski okvir: Zamenljiva s političnimi zahtevami.
Evropski okvir: Odgovornost nosi funkcija, ne identiteta.
Posledice: Izogibanje politični odgovornosti.
Uporaba: Individualna in institucionalna odgovornost.

16. DEMOKRATIČNA DELIBERACIJA
Hegemonijski pomen: Formalnost, retorična procedura.
Evropski pomen: Odprto in racionalno javno razsojanje.
Posledice: Odsotnost vsebinske debate.
Uporaba: Deliberacija kot temelj demokracije.

17. RAVNOTEŽJE MOČI
Hegemonijski okvir: Etnična porazdelitev nadzora.
Evropski okvir: Institucionalno ravnotežje.
Posledice: Reprodukcija blokad.
Uporaba: Ravnotežje = funkcionalna delitev oblasti.

18. TERITORIALNI IDENTITET
Hegemonijski okvir: Identiteta = teritorij.
Evropski okvir: Identiteta = kulturna kategorija.
Posledice: Etnoteritorialne zahteve.
Uporaba: Teritorij = administrativni, ne etnični prostor.

19. MANJINSKE PRAVICE
Hegemonijski okvir: Etno-politični privilegij.
Evropski okvir: Zaščita ranljivih skupin.
Posledice: Napačna kategorizacija.
Uporaba: Pravice = individualne + kulturne.

20. USTAVNI PLURALIZEM
Hegemonijski okvir: Proizvoljno tolmačenje ustave.
Evropski okvir: Pluralizem v okviru enega ustavnega reda.
Posledice: Pravna nestabilnost.
Uporaba: Enoten okvir + različne politike.

21. POLITIČNA KRIZA
Hegemonijski okvir: Stalno stanje, normalizirano kot "realnost".
Funkcija: Opravičevanje neukrepanja in blokad.
Demokratični okvir: Kriza = izjema, rešuje se institucionalno.

22. BLOKADA INSTITUCIJ
Hegemonijski pomen: Legitimno politično orodje.
Funkcija: Ohranjanje monopolne moči.
Demokratični pomen: Nezakonita ovira javnih funkcij.

23. PRAVNA DRŽAVA
Hegemonijski okvir: Deklarativni princip, brez uporabe.
Evropski okvir: Enakost pred zakonom + neodvisne institucije.

24. POLITIČNA ODGOVORNOST
Hegemonijski okvir: Kolektivna, difuzna, brez sankcij.
Evropski okvir: Individualna in funkcionalna odgovornost.

25. IDENTITETA
Hegemonijski okvir: Politična kategorija.
Evropski okvir: Kulturna, osebna in družbena kategorija.
Uporaba: Identiteta ≠ politična struktura moči.

26. USTAVNA ENKOST
Hegemonijski okvir: Izjema, ne pravilo.
Evropski okvir: Temelj ustavnega reda.

27. POLITIČNI NARATIV
Hegemonijski okvir: Sredstvo nadzora in mobilizacije.
Demokratični okvir: Racionalen javni govor.

28. DEYTONSKA ARHITEKTURA
Hegemonijski okvir: Končna struktura moči.
Evropski okvir: Mirovni okvir, ne končni model.
Uporaba: Preiti iz mirovne v demokratično fazo.

29. TRANZICIJSKA DEMOKRACIJA
Hegemonijski okvir: Stanje brez napredka.
Evropski okvir: Časovni omejena faza reform.

30. JAVNI INTERES
Hegemonijski okvir: Etnična interpretacija interesa.
Evropski okvir: Interes vseh državljanov, merljiv in preverljiv.

Dodatni predlogi:
KRŠČAN - termin, ki se povezuje s "preganjanimi" Hrvati ali Srbi v BiH. Nepomirljiv je do Bošnjakov in islama.
SARAJevo ali sarajevska kotlina - termin, ki označuje unitarno državo BiH, oziroma s katerim se izpodbija pravica do unitarne države.
MUSLIMAN - termin, ki se uporablja kot palica ali grožnja, s katero se zahtevajo koncesije ali popuščanja od demografsko večinskega naroda.