Skozi taborišče Trnopolje je šlo 23.000 civilov: Posnetki izstradalih taboriščnikov za žico kot simbol grozot

(Patria) - Na lokaciji nekdanjega taborišča "Trnopolje" pri Prijedoru bo danes ob 10.00 uri potekala 33. obletnica ustanovitve taborišča in zločinov, storjenih nad taboriščniki v tem taborišču.

Obeleževanje organizirajo Zveza taboriščnikov v Bosni in Hercegovini, Regionalna zveza združenj taboriščnikov regije Banja Luka, Združenje taboriščnikov "Prijedor '92" in Združenje taboriščnikov Kozarac.

Slovesnost bo vključevala slavnostni program in obisk kraja nekdanjega taborišča v spomin na tisoče nedolžno zaprtih in ubitih med letom 1992, so sporočili iz Zveze taboriščnikov.

Taborišče "Trnopolje" je bilo ustanovljeno 26. maja 1992 z odločitvijo takratnega kriznega štaba občine Prijedor.

Njegovi prvi zaporniki so bili s področja Kozarca po zasedbi tega kraja.

Skozi to taborišče, ki je bilo pod nadzorom takratnih srbskih oblasti, je šlo približno 23.000 civilov, med njimi največ starcev, žensk in otrok. Nobeno taborišče v nekdanji Jugoslaviji ni imelo toliko zapornikov.

Taborišče Trnopolje so 5. avgusta 1992 odkrili britanski novinarji, ki so takrat posneli posnetke zlorabljenih in izstradalih taboriščnikov za žico, kar bo kasneje uporabljeno kot dokaz na sojenjih za vojne zločine, storjene v BiH.

Taborišče so varovali oboroženi stražarji, upravnik pa je bil Slobodan Kuruzović.

Med temi posnetki še posebej izstopa fotografija Fikreta Alića, ki je postala eden od simbolov vojnih trpljenj v BiH.

Po srbskem napadu na vas Hambarine 23. maja in med napadom na Kozarac, ki se je začel 24. maja, je bilo na območju občine Prijedor ustanovljenih več koncentracijskih taborišč in drugih krajev nezakonitega zapiranja civilov, med katerimi so Omarska, Keraterm in Trnopolje po storjenih zločinih v njih najbolj znani.

V genocidnem projektu ustvarjanja enonacionalne srbske države, v sestavo katere naj bi vstopila tudi občina Prijedor, je skozi ta taborišča šlo več kot 31.000 bošnjaških in hrvaških civilov.

V enem od poročil Združenih narodov o taborišču Trnopolje piše: "V taborišču Trnopolje niso redka ubijanja in mučenja. Nadlegovanje in zlorabe so bili pravilo, ne izjema. Od hudih zločinov, storjenih nad zaporniki, so najpogostejša posilstva. Ta grozodejstva so se najpogosteje dogajala ponoči. Nočni terorji zaradi morebitnega odvajanja na posilstvo ali drugih vrst zlorab so povzročili hude duševne bolečine tudi tistim zapornikom, ki so v taborišču bivali le kratek čas. Mnogi zaporniki se nikoli več niso vrnili, potem ko so bili odstranjeni iz taborišča. Drugi nekdanji taboriščniki trdijo, da so bili trenutki, ko so jim ukazali, naj pokopljejo nesrbe, ki so bili ubiti, na poljih in travnikih okoli taborišča."

Organizatorji napovedujejo, da bodo med komemoracijo opozorili na nezadostno institucionalno podporo taboriščnikom ter na nadaljevanje boja za priznanje njihovih pravic.

Posebna pozornost bo namenjena primeru Fikreta Alića, katerega pravni boj za priznanje statusa žrtve vojnega mučenja je v zadnjem času dobil pozitiven preobrat, potem ko je Vrhovno sodišče RS razveljavilo prejšnjo zavrnilno sodbo in odredilo novo obravnavo njegove zahteve.

Prav tako bo izpostavljena nedavna sodba Sodišča BiH, s katero je bila prvič obsojena oseba zaradi zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločincev, kot pomemben korak k odgovornemu odnosu do preteklosti.

Iz Zveze taboriščnikov BiH sporočajo, da bodo še naprej dosledno delovali pri širjenju resnice in ohranjanju spomina, z jasnim sporočilom:

Ni sprave brez resnice, niti prihodnosti brez pravice. Da se ne pozabi - da se ne ponovi - so sporočili iz Regionalne zveze združenj taboriščnikov regije Banja Luka, Združenja taboriščnikov "Prijedor '92" in Združenja taboriščnikov Kozarac.