Kriminal v BiH, svoboda pri sosedih: Mamić prevzel prakso beguncev iz BiH

SARAJEVO, (Patria) - Nekdanji prvi mož in zdajšnji svetovalec NK Dinama Zdravko Mamić je včeraj, dan pred izrekom nepravnomočne sodbe na županijskem sodišču v Osijeku, kjer mu sodijo zaradi obtožb o izvleki 116 milijonov kun iz tega kluba, odšel v Međugorje, medijem pa je izjavil, da ne bo prišel v Osijek na izrek sodbe.

Za Index.hr je iz Međugorja sporočil, da je odšel iskat mir. "Lahko se vrnem, kadar želim," je dejal Mamić.

S tem je nakazal možnost, da se ne bo vrnil tako hitro ali da se sploh ne bo vrnil.

Veliko je primerov, ko kriminal v BiH pomeni svobodo na Hrvaškem, pa tudi obratno.

Ante Jelavić, Faruk Balijagić, Lejla Fazlagić, Oliver Knezović so le nekateri od primerov, na katerih se kažejo pomanjkljivosti dvojnih državljanstev in težave med Hrvaško in BiH glede zahteve za izročitev zaradi sodnih postopkov.

Primer Oliverja Knezovića je javnost zaskrbel. Obtožnica Oliverja Knezovića ga bremeni umora navijača FK Sarajevo Vedrana Puljića oktobra 2009 in ranjevanja šestih oseb v Širokem Brijegu.

Knezović je nekaj dni kasneje pobegnil iz pripora in zatočišče našel na Hrvaškem. Glede na to, da ima hrvaško državljanstvo, po ustavi in zakonih Hrvaška ne izroča svojih državljanov drugim državam, zato se je sodni postopek tam tudi začel.

Njegov primer doživlja popoln preobrat, saj Knezovića zdaj bremenijo poskusa umora, čeprav še ni znano, koga, in povzročitve splošne nevarnosti.

To je odločitev Županijskega državnega tožilstva v Splitu. Knezoviću sodijo na Županijskem sodišču v Splitu, obtožnica pa je bila spremenjena po izjavi izvedenca Vojina Mašstruka, ki je trdil vse nasprotno od dveh izvedencev iz BiH, Bruna Franjića in Alije Kotarevića.

Na žalost sodišče ni dovolilo izjave teh dveh izvedencev. Prej sta Franjić in Kotarević pisala sodniku Mlađanu Prvanu, s čimer sta se ogradila od trditev izvedenca Mašstruka. Oba še vedno stojita za tem, kar sta napisala v svojem mnenju, ki sta ga sodniku Prvanu poslala v začetku maja letos. Vendar pa je sodišče sprejelo trditve izvedenca Mašstruka, ki je dejal, da smrtonosni strel ni bil izstreljen z mesta osumljenca.

Izvedenci iz BiH so trdili nasprotno in poleg tega navedli dokaze ter zavrnili možnost, da ga je ubil policist, saj je tulec naboja proizvajalca Geco municije, katerega krogla je jeklena. Krogla, ki je zadela Vedrana Puljića, je rumena krogla, ki vsebuje 30 odstotkov cinka in 70 odstotkov bakra.

Jasno je, da bodo odgovorni za smrt Puljića na ta način ubežali pregonu, hrvaško pravosodje pa je s tem le še globlje potonilo.

To ni edini primer, ko Hrvaška ščiti begunce iz BiH. Obraz pravice (istoimenska akcija, v kateri je bilo novembra 2016 aretiranih več oseb zaradi organiziranega kriminala) je izognila nekdanja sodnica Okrožnega sodišča v Sarajevu Lejla Fazlagić. Imela je obvestilo, da je pod posebnimi preiskovalnimi ukrepi, zato je zatočišče našla na Reki. Nekaj ​​prej je na lastno željo odstopila s položaja sodnice.

Tožilstvo KS je zahtevalo izročitev Fazlagićeve BiH, vendar Ministrstvo za pravosodje Hrvaške še ni sprejelo odločitve. BiH in Hrvaška imata podpisan Sporazum o izročitvi med Republiko Hrvaško in Bosno in Hercegovino iz januarja 2014. Iz Ministrstva RH niso obvestili pravosodnih organov BiH o svoji odločitvi. Glede na to, da gre za kaznivo dejanje organiziranega kriminala, je pravosodje BiH od Hrvaške zahtevalo izročitev. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo Fazlagićeve, to pa je nato potrdilo tudi Vrhovno sodišče, s čimer so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izročitev, vendar do danes Hrvaška tega ni storila.

Zanimiv primer je tudi z odvetnikom Farukom Balijagićem, ki ga je sarajevsko tožilstvo obtožilo spodbujanja k izvršitvi kaznivih dejanj, vključno z umorom. Po tem, ko mu je sodišče ukinilo sklep o priporu, je aprila 2016 zapustil BiH in odšel na Hrvaško. Glede na to, da ima tudi hrvaško državljanstvo, je Hrvaška zavrnila njegovo izročitev in mu bodo sodili v tej državi.

Še en klofuta Hrvaške proti BiH je odločitev iz januarja 2017, da ne bodo preganjali begunca Anteja Jelavića, nekdanjega predsednika HDZ BiH in člana Predsedstva BiH, ki ima tudi hrvaško državljanstvo. Ministrstvo za pravosodje RH je v svojem dopisu navedlo, da zavračajo pravno pomoč po prejšnjem Sporazumu med BiH in Hrvaško, "ker je dejanje, po mnenju zaprošene države, kaznivo dejanje politične ali vojaške narave". Jelavić je obtožen spodbujanja vojaške in obrambne moči ter zlorabe položaja in pooblastil v primeru Herceg Bosna.

Jelavić je iz BiH pobegnil leta 2005, ko ga je Sodišče BiH obsodilo na deset let zapora zaradi nezakonitega nakupa delnic Hercegovačke banke in Hercegovina zavarovalnice s sredstvi Ministrstva za obrambo FBiH ter nenamenske porabe tega denarja. Prizivno sodišče leto kasneje razveljavi sodbo in zadevo vrne v ponovno sojenje. Za Jelavićem je bila razpisana tiralica, vendar že 12 let mirno živi v Zagrebu. Prek svojega odvetnika je sporočil, da priznava le sodišče Hrvaške.

Molčečnost pristojnih organov je mogoče razumeti kot podporo beguncem, ki so Hrvaško, zdaj pa tudi BiH, prepoznali kot varno pristanišče za storjeni kriminal v BiH.

To kaže tudi na pomanjkanje sodelovanja med pravosodnimi organi obeh držav.