Kriminal se (is)plača

V samo nekaj dneh je javnost izvedela, da sta Kantonalno sodišče v Sarajevu in Državno sodišče omogočila dvema obsojencema, da svoje zaporne kazni zamenjata za denarno. Nekdo bi rekel, da gre za menjavo v pravosodju. Istem tistem pravosodju, ki ga mesec za mesecem pretresajo afere zaradi aretacij sodnikov, tožilcev, odvetnikov, suspenzij nosilcev najvišjih pravosodnih funkcij, spektakularnih aretacij in nato izpustitev na prostost, ker tožilstva nimajo dokazov...

Doseganje sporazumov s sumljivci in že prej obsojenimi kriminalci je postalo skoraj pravilo. Preprosteje rečeno, kriminal se v tej državi očitno izplača. Država nekaj zasluži, denarja za dolgotrajna sojenja ni, o povzročeni škodi pa skoraj nihče več ne govori.  

Odvetnik Esad Hrvačić je bil za nezakonito knjiženje številnih nepremičnin (v istem primeru so bile aretirane tudi sodnica in drugi sodni uslužbenci) kaznovan z enim letom zapora, globo 10.000 KM, prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica za 18 mesecev in odvzemom koristi v višini skoraj 50.000 KM, potem ko je priznal krivdo.

Nato je eno leto zapora zamenjal za denarno kazen. Glede na to, da je v priporu preživel nekaj mesecev, kar mu je bilo odšteto od izrečene kazni, je za prostost plačal 27.000 KM. In tako bo Hrvačić po poteku prepovedi opravljanja odvetniškega poklica nadaljeval s svojim delom, kot da se nikoli ni pregrešil o zakon in bil na drugi strani rešetk.

Tisti, ki bi morali predvsem ščititi in spoštovati zakone te države, so jo pravzaprav privedli na sramotilni steber. Takšni primeri so rak rana bh. pravosodja in tudi države Bosne in Hercegovine.

Drugi primer je morda celo bolj porazen, glede na to, da gre za že obsojeno osebo. Sedinet Karić, ki je priznal, da je dal stotine tisoč mark podkupnine nekdanjemu direktorju UIO BiH Kemalu Čauševiću, ki se mu trenutno sodi, je sklenil sporazum o priznanju krivde. Karić je tako iz obdolženca postal sodelavec Tožilstva BiH in ključni priča proti Čauševiću.

Za priznanje kaznivih dejanj, s katerimi je med drugim neposredno oškodoval proračun BiH za milijonske zneske, ga je Tožilstvo BiH skorajda oprostilo krivde. Dobil je leto zapora, nato pa je sodišče dovolilo, da ga zamenja z 36.500 KM.

Karić je bil spomladi 2010. leta obsojen na pet let zapora zaradi utaje davkov. Med prestajanjem kazni je imel pogosto dovoljenja, avgusta 2013. leta pa so ga med enim od njih ponovno aretirali zaradi organiziranega kriminala ter carinskih in davčnih utaj. Karić je bil iz zapora izpuščen v začetku oktobra 2014. leta, zahvaljujoč Komisiji za pogojni odpust. Država je od Karića že pred tem zasegla premoženje v vrednosti 2,6 milijona KM, izrečena pa mu je bila globa 50.000 KM.

Prav takšni postopki so dali Kariću veter v jadra, grozi pa s tožbami novinarjem, ki navajajo, da gre za obsojenega kriminalca. Po Karićevem mnenju je »svoje odsedel, pa tudi ni vojaški zločinec«.

To mu je verjetno bil izgovor, da nadaljuje z utajo davkov, finančnimi malverzacijami in podkupovanjem. Po mnenju Tožilstva in Sodišča BiH se celo izplača.