Kriminal, korupcija, utaje in malverzacije pogost pojav v političnih strankah v BiH

Za Patrijo piše politični analitik Almir TERZIĆ

Političnim strankam v Bosni in Hercegovini ne ustreza transparenten način financiranja in porabe sredstev po priporočilih Skupine držav za boj proti korupciji (GRECO) Sveta Evrope, pa tudi Centralne volilne komisije BiH, saj bi na ta način ostale brez pomembnega dela finančnih tokov, ki jih pogosto uporabljajo ne le v času volilnih kampanj za nakup volivcev, ampak tudi za porabo v osebne namene.

Eden od prejšnjih predlogov CIK BiH je, da se v Zakon o financiranju političnih strank vključi določba, s katero se tem aktom urejajo načini in pogoji pridobivanja sredstev za delovanje političnih strank ter nadzor in preglednost pridobivanja in porabe sredstev.

Prav tako se predlaga, da se predpiše, da je sredstva, ki jih politična stranka v skladu z Zakonom o financiranju političnih strank zagotovi za svoje financiranje, prepovedano porabljati za osebne potrebe članov in funkcionarjev stranke ter druge dejavnosti, ki niso povezane z uresničevanjem političnih ciljev stranke.

Dovolj dokaz za to so manipulacije političnih strank z izplačili denarnih sredstev v zasebne namene – plačevanje stroškov šolanja članov in njihovih otrok, ekskurzij, celo računov za električno energijo, odkup lastnih knjig, lažni računi za gorivo, službena potovanja, dnevnice, nelegalna izplačila toplih obrokov in nadomestil opazovalcem so le nekatere nepravilnosti, ugotovljene z revizijsko preiskavo poročil o finančnem poslovanju.

Kot eklatanten primer malverzacij v političnih strankah bo ostal zabeležen primer, da je kot pomoč za plačilo električne energije v višini 3.000 KM šlo enemu od funkcionarjev HKDU, čeprav ima v lasti dva luksuzna avtomobila – Porsche Cayenne in BMW 540.

V tem kontekstu je treba gledati tudi situacijo, da GRECO že leta v svojih evalvacijskih poročilih opozarja oblasti Bosne in Hercegovine, da niso izpolnile obveznosti, ki se nanašajo na vzpostavitev preglednosti pri načinu financiranja političnih strank.

Da bi politične stranke lahko izvajale tovrstne in podobne dejavnosti, je njihov ključni segment financiranje. In to ne le iz proračuna, kar predstavlja približno 80 odstotkov vseh sredstev. Političnim strankam je zelo pomemben segment tudi del, ki se nanaša na dotacije – pravnih (podjetij) in fizičnih (posameznikov) oseb.

Novi, sporni Zakon o financiranju političnih strank v BiH, ki je začel veljati decembra 2012, je pokazalo tudi kasnejše poročilo Službe za revizijo Centralne volilne komisije BiH, naj bi omogočil strankam, da legalizirajo svoje donacije, predvsem pravnih (podjetij in družb) in fizičnih oseb, ter se tako izognejo prihodnjim sankcijam CIK BiH.

Da je tako, najbolje priča podatek, kako so stranke v naslednjih letih od donacij pravnih in fizičnih oseb ustvarile prihodke v svoje blagajne v milijonskih zneskih. In sicer je bila ena glavnih sprememb Zakona o financiranju političnih strank BiH prav povečanje letne omejitve za dotacije pravnih oseb s 15 povprečnih plač (približno 12.000 KM) na 50.000 KM, fizičnih pa z osmih povprečnih plač (približno 6.400 KM) na 10.000 KM.

Uvedena je bila tudi nova kategorija – donacija članov, s katero je dovoljeno, da svojim strankam letno dajejo prispevke v višini do 15.000 KM (vključno s članarino), ne da bi za to stranke nosile sankcije.

Politične stranke pogosto uporabljajo podjetja kot vir financiranja, bodisi v denarju bodisi v drugih storitvah. In ODIHR Misije OVSE je jasno opozoril v svojem poročilu (financiranje iz zasebnih virov), da je "višina prispevkov posameznega donatorja lahko omejena do določenega najvišjega zneska, da se tveganje korupcije zmanjša na najmanjšo možno mero".

Obstaja tveganje zaobidenja teh omejitev z uporabo posrednikov za izvajanje plačil. Učinkovit nadzor pristojnih regulativnih agencij je edini način za preprečitev kakršnih koli poskusov kršitve te določbe. Za povečanje učinkovitosti takega nadzora bi bilo treba razmisliti o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju političnih strank na način, da bi se banke zavezale, da imajo poseben bančni račun, prek katerega bi stranke pridobivale vse denarne prihodke in prek katerega bi pristojni organi lahko v celoti nadzirali in spremljali take prihodke, je navedeno v predlogih Urada ODIHR, ki tako kot priporočila GRECO niso bili upoštevani.

Zato je težko pričakovati, da bodo nove rešitve, ponujene s spremembami in dopolnitvami Zakona o financiranju političnih strank BiH, uvedle več reda na tem področju. Kajti denarja, ki zagotavlja moč, se nihče ne želi odreči.