Krik častnega občana Bužima

(Patria) - Kolumno z naslovom "Krik častnega občana Bužima" avtorja akademika Enesa Karića, ki je objavljena v uvodniku nove izdaje IIN Preporod, prenašamo v celoti.

"Že dolgo, pred osemintridesetimi leti, imam več map, v katerih hranim svoje skromne zapiske in eseje. Na mapah sem s pisalom napisal "Kriki 1.", "Kriki 2." in tako naprej. Tudi ta skromni esej bo šel (in bo vstopil) v eno od teh map. Ni mi všeč, da že skoraj štiri desetletja beležim "krike", a kaj čem! Svet traja in se dogaja mimo, ob, nad in proti naši volji. Največkrat tako.

Torej, da bom jasen, kot musliman sem proti odstranjevanju panojev ali odstranjevanju in umiku javnih božičnih in novoletnih voščil v mestu Bužim. To javno božično in novoletno voščilo v ničemer ni usmerjeno proti naši veri islam, niti proti našemu bošnjaškemu narodu, niti proti državi Bosni in Hercegovini.

Da to javno božično in novoletno voščilo ni v nasprotju z vsem našim naštetim, je zame dovolj že en dokaz: veselje kristjanov, katolikov ali pravoslavcev, ki bodo potovali skozi Bužim in videli, da se jim vošči praznik božič in novo leto 2022. Ta popotnik in državljan, ta katolik in pravoslavec, oni niso ne HDZ, ne SNSD, oni niso rušitelji Bosne in Hercegovine. Oni so preprosto popotniki, oni so ljudje, ki jih to voščilo razveseli.

Voščilo doživljajo kot dobrodošlico, izkazano jim prav v Bužimu. Čeprav ne iščem vzajemne ljubezni, niti vzajemnega domoljubja, pa omenjam mimogrede tudi to: tudi jaz bi se razveselil, če bi v Širokem Brijegu, ali v Grudah, ali v Međugorju, prebral pano ali napis nad ulico "Srečen ti Bajram in v zdravju bodi, popotnik musliman!".

Že leta imamo v Bosni in Hercegovini z naše "muslimanske" ali naše "islamske strani" tu in tam nespametne in preproste komentarje o obeleževanju (ali našem muslimanskem voščilu) božiča, novega leta, spuščanju Dedka Mraza v vrtce in šole in tako naprej. Vedno sem se gnusil nad to našo nespametnostjo. Tukaj nam državo zmanjšujejo na nič, mi pa svoj razum, če ga še imamo, porabljamo za stvari, ki v Bosni in Hercegovini nikoli niso bile problem. Prosim vas lepo, že davno Baščija govori o skupnih krščanskih in muslimanskih praznovanjih v Sarajevu!

Nadalje, prosim vas lepo, v Kur'anu na več mestih Bog oznanja, da On ni hotel, da bi človeštvo bilo ene vere! Bog to različno človeštvo vabi, naj se "poteguje v dobru". V Kur'anu Bog nikjer ni imenovan kot muslimanski Bog! Bog je v Kur'anu imenovan kot "Bog /Gospodar/ vseh svetov!". Torej, Bog je hotel različno človeštvo, ki se poteguje v dobrih delih!

Ali ni dobro delo, če mi, če vi, rečete katoliku ali pravoslavcu: "Srečen ti božič!" "Srečno novo leto!" Saj ne bo, brat musliman in sestra muslimanka, izstopil iz vere, če kristjanu, pravoslavcu ali katoliku, podariš tistih deset sekund veselja. In mu kupiš dobro darilo, kilogram rahatlokuma, na primer! To je ena stvar, ki sem jo hotel povedati, z veliko žalostjo in bolečino.

Druga pa je: marsikateri musliman ne ve, da tudi mi muslimani imamo pravico obeleževati rojstvo Isa el-Mesih, sina Merjeminega (Jezusa Kristusa, sina Device Marije). Prosim vas lepo, prosim vas iz srca, poslušajte naslednje: Nobeno rojstvo nobenega božjega preroka v Kur'anu, v katerega mi muslimani verjamemo, da je dobesedna božanska beseda, ni tako podrobno in tako vzvišeno opisano, kot je to primer z rojstvom Isa el-Mesih (Jezusa Kristusa)!

Ko sem bil na specializaciji v Kairu, sem bil v veliki mošeji Al-Azhar in poslušal te odlomke Kur'ana iz sure Merjem, in videl, da okoli mene, v vrstah, na stotine ljudi, na stotine muslimanov, joče, medtem ko udeleženec (karija) z angelskim glasom recitira te odlomke Kur'ana o Isa el-Mesih in Častitljivi Devici Merjemi. Prosim vas, za Boga miloga, Isa el-Mesih je tudi naš, Častitljiva Merjem je tudi naša! In zakaj bi nam muslimanom moralo biti v napoto to, da jih kristjani (katoliki, pravoslavci, kopti...) rojstnodnevno častijo in da jih v svojih dogmah imajo - ne vedno kot mi muslimani - a jih imajo in jih ljubijo in spoštujejo. Tudi mi jih ne grajamo, kot vsi veste. Ponovno poudarjam, Bog je hotel različno človeštvo, versko, jezikovno, kulturno, rasno! Ne bodimo proti božji volji. Islam pomeni predanost Božji Volji!

Obstajajo izročila v islamskih knjigah, v njih se beleži tudi to: Ko je prerok Mohamed nenasilno osvobodil Meko, je iz Kaabe (Ćabe) odstranil kipe, malike, idole... Tam je našel majhno fresko, na njej je bila skromno naslikana žalostna Devica Merjem, ki v naročju drži malega Isa el-Mesih. Božji prerok Mohamed ni dovolil, da bi bila ta freska oskrunjena. Pokril je to fresko s svojimi mubarek rokami!

Ne mislim, da je spoštovani župan, ali kdo že v lepem Bužimu, storil dobro delo Bosni in Hercegovini s tem, da je ukazal odstraniti pano z božično in novoletno voščilom. Kajti rojstvo božjega preroka Isa el-Mesih in spomin nanj je veselje za kristjane, pa, za Boga miloga, priznajmo jim pravico do tega veselja! Poleg tega pa lahko rojstni dan Isaov tudi mi muslimani naredimo svoj praznik, svoj mevlud. Kot, vostalom, tudi novo leto, ki ga mi muslimani ne smemo praznovati z alkoholom, lahko pa z lepimi predavanji o Isa el-Mesih. Tudi famozni Dedek Mraz se da razlagati kot lep dobrodušen sufist, ki je hodil po vasi in z udarjanjem v boben muslimanske otroke spominjal, da gredo v mekteb!

A mi muslimani, eto ravno mi, smo že dolgo začeli ukidati tudi praznovanje mevluda v čast preroka Mohameda! Kako naj potem spoštujemo kristjane, ki praznujejo rojstvo Isa el-Mesih?!

Tudi v teh strašnih in težkih časih potrebujemo vsaj malo dobre volje. Ponavljam, kristjani niso HDZ, kristjani niso SNSD. S HDZ in SNSD se je treba politično prepirati. Imamo čut za razlikovanje. In naj nas veseli, da se kristjani veselijo svoje vere in svojih upanj v milost dragega Boga, ki nas je vse ustvaril.

POST SKRIPTUM:

Pohvalim se, da sem častni občan Bužima. Do tega visokega statusa sem prišel takole: Leta 1995, v vihru agresivne vojne, sem bil minister za znanost in izobraževanje v vladi Republike Bosne in Hercegovine, katere predsednik je bil prof. dr. Haris Silajdžić. Takratni veleposlanik v Kraljevini Savdski Arabiji, profesor Senahid Bristrić, nam je na ministrstvo sporočil, da mu nujno pošljemo petnajst projektov za izgradnjo petnajstih šolskih poslopij v Bosni in Hercegovini. Na ministrstvu smo dan in noč (tudi pod granatami!) delali na teh projektih. Projekti so odšli veleposlaniku Bristriću. V dveh mesecih je na vlado Republike Bosne in Hercegovine prispelo petnajst milijonov dolarjev (mislim, da me spomin o točnem znesku ne vara). Te drage denarje in dolarje je podarila Kraljevina Savdska Arabija. Predsednik Alija Izetbegović, naj mu je lepa duša pokojna, me je poklical in mi čestital za uspešno opravljene projekte. Rekel mi je, naj predlagam eno mesto ali občino, kamor bi odšel en milijon ameriških dolarjev. Torej, imam pravico samo do enega predloga, nič več!

Rekel sem mu: "Predsednik! Ali lahko ta milijon gre v Bužim, oni so brez dobre srednješolske stavbe?!" "Lahko!" - je rekel pokojni predsednik Izetbegović.

In res, ta milijon (ali malo več, ali malo manj, ne spomnim se več) je odšel v Bužim. V lepem Bužimu je bila zgrajena veličastna stavba srednješolskega centra. Nekdo se je v Bužimu, mnogo let kasneje, spomnil, da sem jaz skromno pomagal, da je v to čudovito mesto prišel omenjeni milijon. Po mnogo letih so me poklicali in mi izročili plaketo, na kateri piše, da sem "častni občan Bužima!". In zdaj se ponosim s to plaketo.

In jemljem si pravico, da dobrim Bužimljankam in Bužimljanom podam evo ta, ravno ta, vazi-nasih!

(IIN Preporod)