Gibanje obrestnih mer za kredite in depozite v državah regije

Primerjava obrestnih mer v različnih gospodarstvih je zapletena zaradi dveh glavnih razlogov. Prvič, višina obrestnih mer je v veliki meri odvisna od denarne politike v vsaki državi, oziroma od referenčne obrestne mere, ki jo narekuje domača centralna banka, oziroma od višine inflacije in nihanj deviznega tečaja, kar ima pomemben neposreden vpliv na višino nominalnih obrestnih mer, piše novinska agencija Patria.

Drugi problem je povezan z različnimi metodologijami, ki se uporabljajo pri izračunu povprečnih obrestnih mer. V tem primeru je bilo izbrano, da se opazujejo obrestne mere, vezane na euro, zato ne bi smele biti pod vplivom različnih domačih denarnih pogojev.

Problem različnih metodologij je presežen glede na to, da so države v regiji sprejele standardizirano metodologijo Evropske centralne banke (ECB), tako da vse proizvajajo podatke po isti metodologiji. Pregled je bil narejen na podlagi statistik obrestnih mer, ki so jih objavile Hrvaška narodna banka, Narodna banka Srbije, Narodna banka Makedonije in Centralna banka Bosne in Hercegovine o povprečnih ponderiranih obrestnih merah za kredite in depozite nefinančnim podjetjem in prebivalstvu, izraženih na letni ravni in izdelanih na podlagi metodologije, ki jo je objavila ECB za statistiko obrestnih mer. V tem primeru je bil presek narejen samo za en mesec in vzeti so bili najnovejši podatki iz julija 2014, pri čemer niso bile upoštevane variacije skozi čas, ki so lahko pomembne iz meseca v mesec.

Obrestne mere za kredite nefinančnim podjetjem z valutno (evro) klavzulo

Raven obrestnih mer za kredite v domači valuti z valutno klavzulo za euro, ki so bili odobreni nefinančnim podjetjem, je v regiji precej izenačena. Tako so obrestne mere za kratkoročne kredite podjetjem znašale v BiH 6,5 %, na Hrvaškem 6,9 %, v Makedoniji 7,1 % in v Srbiji 7,3 %. Podobno je tudi z obrestnimi merami za dolgoročne kredite, vendar na nekoliko višji ravni, zato so bile zabeležene stopnje v BiH 7,5 %, Makedoniji 7,5 %, na Hrvaškem 6,1 % in v Srbiji 8,3 %.

Obrestne mere za kredite prebivalstvu z valutno (evro) klavzulo

Stanovanjski krediti

Pri kreditih prebivalstvu so bile opazovane obrestne mere za stanovanjske kredite in kredite za druge namene (gotovinski nenamenski krediti) zaradi velikega deleža v skupnih kreditih prebivalstvu. Obrestne mere za kratkoročne stanovanjske kredite prebivalstvu so znašale 5,4 % v Makedoniji, enaka raven je bila zabeležena tudi na Hrvaškem, v Srbiji 5,5 %, medtem ko so v BiH znašale 6,2 %. Večje razlike so bile zabeležene pri dolgoročnih stanovanjskih kreditih, od 5,2 % na Hrvaškem, v Srbiji 5,5 %, Makedoniji 5,7 % do 8,1 % v BiH. Pri tem je treba upoštevati, da na višino obresti pomembno vplivajo različne vrste kreditnih shem in garancij, ki obstajajo v teh državah in s katerimi vlada skuša pokriti del tveganja, kar nato zmanjšuje višino obresti.

Drugi krediti (nenamenski, gotovinski)

Obrestne mere za druge kredite prebivalstvu beležijo večja odstopanja znotraj regije, tako so obrestne mere za kratkoročne kredite na Hrvaškem 6,6 %, v BiH 8,5 %, v Srbiji 11,8 %, medtem ko Makedonija posebej ne objavlja kazalnikov obrestnih mer za kredite po namenih. Obrestne mere za dolgoročne kredite so naslednje: BiH 8,0 %, Hrvaška 8,1 % in Srbija 12,5 %.

Obrestne mere za depozite nefinančnih podjetij v evro valuti

Obrestne mere za depozite nefinančnih podjetij v evro valuti za depozite do enega leta so se gibale v razmeroma ozkem razponu od 1,7 % v Srbiji, 1,9 % v Makedoniji do 2,1 % v BiH in 2,3 % na Hrvaškem. Na te vrednosti ima pomemben vpliv možnost komercialnih bank, da se neposredno zadolžujejo pri centralni banki, s čimer imajo banke druge vire financiranja v nasprotju z bankami v BiH. Znatno večja nihanja so tudi pri povprečnih stopnjah za vezane depozite nefinančnih podjetij nad enim letom, pri katerih so stopnje v Srbiji (0,8 %) precej nižje od tistih, zabeleženih v Makedoniji (2,8 %), BiH (3,08 %) in na Hrvaškem (3,2 %).

Obrestne mere za depozite prebivalstva v evro valuti

Obrestne mere za depozite prebivalstva v evro valuti z zapadlostjo do enega leta niso imele pomembnih razlik med državami v regiji, saj so bile v Makedoniji 1,7 %, v Srbiji 1,8 %, v BiH 1,8 %, le na Hrvaškem so bile nekoliko višje, 2,2 %. Glede na daljšo ročnost pri depozitih z vezavo nad letom dni so obresti na splošno na višji ravni, ker banke "cenijo" dolgoročnejše depozite, saj jih lahko lažje plasirajo na daljše obdobje. Najnižje stopnje so bile v Srbiji 2,5 %, nato nekoliko višje v Makedoniji in na Hrvaškem po 2,8 %, medtem ko so v BiH najvišje in znašajo 3,2 %.