KREHO PISALA TUŽILAŠTVU BiH 'Obramba po uradni dolžnosti': V štirih letih v 57 zadevah nastopala ista odvetnica

Predsednica Sodišča Bosne in Hercegovine Minka Kreho je v ponedeljek, 21. julija, poslala dopis Tožilstvu BiH, v katerem je poudarila, da Sodišče BiH v zadnjem času skoraj ne prejema predlogov Tožilstva za postavitev zagovornika zaradi prvega zaslišanja ter da je opazen vzorec angažiranja manjšega števila stalno prisotnih odvetnikov.

Kreho je poudarila, da se vse redkeje uporablja člen 45, odstavek 1 Zakona o kazenskem postopku BiH, ki določa, da se Sodišče v postopku določanja zagovornika po uradni dolžnosti vključi že pred prvim zaslišanjem osumljenca.

“V teh primerih je opazen določen vzorec ravnanja, da osumljenci po seznanitvi s pravico do zagovornika bodisi sami izberejo zagovornika bodisi jim izbor sugerira pristojni tožilec. Že leta je opazen vzorec angažiranja manjšega števila istih stalno prisotnih odvetnikov,” je poudarila Kreho.

Dodala je, da so vse pogostejše situacije, v katerih ima osumljenec že ob vložitvi predloga za odreditev pripora izbranega zagovornika, bodisi da ga je sam izbral bodisi da mu je bil sugeriran.

“Takšnemu odvetniku se na njegovo zahtevo in s soglasjem osumljenca na naroku izda sklep, s katerim se ga postavi za zagovornika po uradni dolžnosti v skladu z imperativom člena 45, odstavek 2 ZKP BiH, ker mora imeti osumljenec zagovornika pri obravnavi pripora in med trajanjem pripora. V praksi je postalo zelo redko, da Tožilstvo obvesti Sodišče, da osumljenec nima zagovornika, zato Sodišče posreduje OKO seznam in imenuje odvetnika po uradni dolžnosti. Namesto tega se zagovornik, ki je bil prisoten na Tožilstvu pri zaslišanju, najpogosteje postavi za zagovornika po uradni dolžnosti,” je zapisala Kreho.

Največje število zadev v tem smislu je v preteklem letu dobila odvetnica Denisa Gačanin, nekdanja sodelavka nekdanjega državnega tožilca Dubravka Čampare, skupaj 17. Večino zadev je dobila s skupnim delovanjem Čampare in tožilca Džermina Pašića. Po ugotovitvah preiskave je v štirih letih skupaj dobila 57 zadev po uradni dolžnosti, in sicer v letu 2021 14, v letu 2022 9, v letih 2023 in 2024 pa po 17 zadev. Po številu prejetih zadev je Gačanin prepričljivo prva na seznamu za preteklo leto 2024. Na drugem mestu v istem letu je Damir Samardžić s 13 zadevami, sledita pa Ahmed Fejzić in Rusmir Karkin z 10 zadevami, prejetimi po uradni dolžnosti.

Prav takšna praksa je eden od razlogov, zakaj se je Kreho z dopisom obrnila na Tožilstvo. Prav tako je dodala, da na omenjenih narokih ti zagovorniki uporabljajo možnost iz člena 45, odstavek 2 ZKP BiH in zahtevajo, da se njihov status spremeni v uradno obrambo, s čimer se osumljenci takoj strinjajo.

“Glede na naravo in nujnost takšnih postopkov ter dejstvo, da je zagovornik že prisoten, Sodišče v teh situacijah ne izvede postopka iz odstavka 6 istega člena, ampak brez odlašanja izda sklep o postavitvi izbranega odvetnika za zagovornika po uradni dolžnosti. Prav tako opozarjamo na problematično prakso, kjer po odpravi pripora in določitvi ukrepov prepovedi zagovorniki po uradni dolžnosti nadaljujejo z zastopanjem, čeprav pravna podlaga iz člena 45, odstavek 2 ZKP BiH ne obstaja več,” navaja Kreho.

Poudarja, da je v teh primerih po stališču Sodišča BiH treba izdajati sklepe o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti, ker je podlaga za njihovo imenovanje prenehala. V zvezi s tem je pozvala k doslednejšemu izvajanju Zakona o kazenskem postopku BiH.