Krajiški junak, ki ga je ubila krivica

-Alagić ni umrl zaradi srca, ampak zaradi krivice, je dejal pokojni Alija Izetbegović, prvi predsednik RBIH, piše novinarska agencija Patria. 

General Mehmed Alagić je umrl pred 12 leti, na današnji dan, 7. marca.

Legendarni poveljnik Tretjega in Sedmega korpusa Armade RBiH je preživel in vodil največje bitke v obrambi ene in edine domovine. Vendar se ni mogel boriti proti krivici, ki mu je bila storjena. Srce se mu je preprosto strlo.

General Alagić je umrl le nekaj dni pred predobravnavno konferenco v Haagu o njegovem primeru, ki ga je zrežirala tedanja tožilka Carla del Ponte. Njen cilj je bil videti vse bošnjaške generale in vidne pripadnike Armade RBiH, celo samega Alijo Izetbegovića, na sodišču, četudi bi bili kasneje oproščeni.

Armadi RBiH se je pridružil kot podpolkovnik nekdanje JLA. Med vojno je bil poveljnik Tretjega in Sedmega korpusa, po vojni pa župan Sanskega Mosta. Že takrat so posamezniki proti njemu sprožili hajko, krivično, neutemeljeno... nato je sledil Haag....

Alagića so aretirali, zahvaljujoč tedanjemu vodji diplomacije Zlatku Lagumdžiji, ki je imel v rokah haaške obtožnice, je poveljnika povabil na kosilo v sarajevsko restavracijo, vendar mu ni ničesar povedal.

In namesto da bi ga pozval, naj se prostovoljno preda, kar bi zagotovo storil, da bi se tudi tam v Haagu častno branil države BiH, se je Lagumdžija odločil, da zvezni specialci vdrejo v generalovo hišo z maskami na obrazu in mu vklenijo roke. Legendarni krajiški poveljnik je bil odpeljan v Haag kot največji zločinec.

Kakšna človeška velikost je bil, morda najbolje ponazarja ena zgodba iz vojnega leta 1995.

-Svoje Krajišnike in druge Bošnjake pozivam, naj pridejo v Bosno, v Sedmi korpus, primejo puško v roke in se vključijo v boj. Kajti, kot pogosto pravim: Vlak za Bosansko krajino je krenil. Pohitite, dokler imate še prostor, ne bo dobro, če zmanjka kart!, so bila sporočila, ki si jih njegovi borci še danes zapomnijo.

Poleti 1994 je Alija Izetbegović, medtem ko je gledal kotlo Opajlenik na Vlašiću, vprašal generala Alagića:

„Mehmed, ali lahko to osvobodimo?“

„Ali bomo osvojili ali nas ne bo več“ - je odgovoril general predsedniku Izetbegoviću. 

„Kako, Mehmed“ - je vprašal predsednik?

„Za to, kar je pred nami, že pripravljam priprave, izkopavam zemunice, sečem brunarice, da bi vse premagali, moramo počakati sneg“ - je samozavestno dejal general. 

Nekateri iz travniškega vodstva so ga obtoževali, da nemilice seka gozdove.

Borci Sedmega korpusa v sodelovanju s enotami Tretjega in Prvega korpusa ter Gardijske brigade Armade RBiH, v veličastni operaciji „Domet 1“, so osvobodili najvišji vrh Vlašića, radijsko-relejno vozlišče na Opaljeniku, visoko 1.933 metrov, 23. marca 1995, za katero so generali evropskih armad govorili, da je neosvojljiva.

To je bila ena najbolj znanih in najpomembnejših zmag Armade RBiH, ki se še danes preučuje na vojaških akademijah po svetu. 

Operacija Vlašić je bosanskemu človeku vrnila zmagovalni mentalitet.

General Alagić je poveljeval tudi enotam Armade RBiH, ki so poleti 1995 prispele do obrobja Banja Luke. Kasneje je izvedel, da je bil ustavljen z diplomatsko intervencijo Združenih držav Amerike.

Mehmed Alagić, rojen 8. julija 1947, je preminil 7. marca 2003 v rojstnih Fajtovcih, Sanski Most.