Kožljak za NAP: BiH v tem trenutku ne more vojaško postati nevtralna

SARAJEVO, (Patria) - Predlogi SNSD-ja glede aktivacije MAP-a so vse bolj prisotni v javnosti. Milorad Dodik odkrito ponuja, da Bosna in Hercegovina opusti Akcijski načrt za članstvo (MAP) in se obrne proti Individualnemu akcijskemu načrtu partnerstva z Natom (IPAP). 

Političnim partnerjem, ki imajo obveznost oblikovati oblast na državni ravni v Bosni in Hercegovini, je bila ta ideja že predstavljena. Obstojeci IPAP, ki ga BiH ima z Natom, bi se moral spremeniti in Dodik bi bil zadovoljen. Jasno pa je, da IPAP ni brat dvojček MAP-a, ampak pomeni opustitev vključevanja BiH v Nato.

Nekdanji vojaški predstavnik BiH pri Natu, Alija Kožljak, je v izjavi za novinarsko agencijo Patria pojasnil razlike med MAP-om in IPAP-om.

„Vsekakor MAP predstavlja korak boljše kakovosti sodelovanja med BiH in Natom. Ta napredek se kaže v več sistemskih in administrativno-tehničnih elementih. Ti bistveni elementi se nanašajo na to, da BiH okrepi sodelovanje z Natom na način, ki je prilagojen za več področij, vključno s političnim, obrambnim, ekonomskim in pravnim. Na teh področjih država z Natom pogaja napredek, ki se ocenjuje letno in ta ocena se opravi na najvišji ravni, na ravni veleposlanikov, medtem ko je bil v IPAP-u poudarek na obrambnem sodelovanju, čeprav so bili v splošnem uvodnem delu zajeti predvsem politični in pravni vidiki. Že sama beseda Akcijski načrt za članstvo pomeni pripravo države skozi ta napredek, ki se dosega za sprejem v Nato. Z vstopom v MAP se država ne zavezuje k članstvu, niti Nato državi ne jamči, da bo postala članica, ampak se za to pripravlja“, je dejal Kožljak.

Individualni akcijski načrt partnerstva z Natom (IPAP) se pripravlja dvakrat letno in tu se ocenjuje napredek države, s poudarkom na obrambi, vendar je to partnerski odnos med Natom in državo.

„Tehnična razlika je tudi v tem, da se pri IPAP-u delegacija BiH sestaja z namestniki stalnih predstavnikov v Natu. Z vstopom v MAP bo delegacijo BiH sprejemal veleposlaniki stalnih predstavnikov v Bruslju“, poudarja Kožljak.

Dodaja, da tisti, ki pravijo, da je BiH že v MAP-u, formalno pravno ne grešijo.

„Že leta 2010 je bila BiH dodeljen pogojni MAP, vendar Talinski pogoj ni bil izpolnjen, da se izvede knjiženje neperspektivne vojaške lastnine in ta ni bil aktiviran. Decembra 2018. leta je bila BiH ponujena predaja letnega nacionalnega programa, kar bi pomenilo aktiviranje MAP-a. BiH se na to ni odzvala, kar praktično pomeni, da nismo v MAP-u“, opozarja Kožljak. 

Glede vojaške nevtralnosti in postopkov za takšne odločitve Kožljak opozarja, da nobena mednarodna organizacija od nobene države ne zahteva, da se glede tega izjasni, ampak je to stvar vsake države posebej.

„Vendar pa se je BiH že zakonsko opredelila glede tega vprašanja. Zakon o obrambi BiH je to opredelil, sodelovanje z Natom in usmerjenost k članstvu. Prav tako je BiH skozi svojo zunanjo politiko, predvsem z odločitvami Predsedstva BiH, pa tudi Ministrstvo za zunanje zadeve skozi cilje zunanje politike, obravnavalo sodelovanje z Natom. Mislim, da je vojaška nevtralnost za BiH neizvedljiva, saj smo že v napredovali fazi evroatlantskih integracij, ki pomenijo intenzivno sodelovanje z Natom, ki vodi k članstvu“, dodaja Kožljak.