
Napisal: Ernad Metaj
Ne glede na prepir v ZN med Zahodom in Rusijo, EU in NATO ostajata zavezana BiH in to je po mnenju Alije Kožljaka, vodje oddelka za mednarodne odnose in evropske študije IBU in nekdanjega vojaškega predstavnika BiH pri NATO najpomembnejši epilog "dogovora", s katerim je bila iz Resolucije o EUFOR-ju izpuščena omemba visokega predstavnika v BiH. Včerajšnje posvetovanje v Varnostnem svetu ZN o BiH je, kot pravi Kožljak, le vrh ledene gore, ki odraža večmesečno neposredno tekmovanje Ruske federacije in Zahoda za nadzor nad območjem Zahodnega Balkana. V tem smislu je treba razpravo o podaljšanju izvršnega mandata EUFOR-ja obravnavati v tem kontekstu. Prav tako je zelo pomembno poudariti format, v katerem se ta vprašanja obravnavajo, in to je Varnostni svet ZN, kjer lahko Ruska federacija vloži veto in blokira katero koli odločitev, tudi podaljšanje misije ALTHEA.
- Napovedani osnutek resolucije, s katerim se podaljšuje mandat EUFOR-ja, bi potrdil, da je bila prva bitka dobljena. Ne smemo pozabiti, da je pred samo par tedni RF izražala resno nasprotovanje nadaljevanju te misije, tako da bi omenjeni razvoj dogodkov imel tako simboličen kot praktični pomen. Prvič, zagotovila bi se kontinuiteta sodelovanja EU v Bosni in Hercegovini, potrdila njena verodostojnost, s tem pa dodatno poudarila odgovornost EU za BiH, drugič, zagotovila bi se percepcija stabilnosti in varnosti BiH ter omogočilo nadaljevanje reformnih procesov, je poudaril Kožljak.
Ne glede na razočaranje dela javnosti, ki je pričakovala, da bo Zahod ostal trden po ceni veta na podaljšanje misije EUFOR-ja in kot zamenjavo v BiH poslal sile NATO, njihov možni angažma ne bo izpodbijan z Resolucijo.
- Pomembno je poudariti dejstvo, da s podaljšanjem misije EUFOR-ja ne zmanjšujemo angažmaja NATO-ja. Resolucija iz leta 2004 je še vedno veljavna in verjetno jo bo potrdila današnja resolucija ZN, kar omogoča NATO-ju, da v vsakem trenutku razporedi svoje robustnejše sile, ne glede na prisotnost EUFOR-ja, če bo to narekoval položaj, meni Kožljak.
Da se nekaj dogaja v zakulisju, bi lahko kazala tudi dejstvo, da bo Svet ministrov BiH začel delovati in da je na dnevnem redu Program reform 2021, s katerim BiH dokazuje svojo zavezanost približevanju NATO-ju. Če se bo zgodilo, da je predsedujoči Sveta ministrov sklical sejo, da bi se Program reform zavrnil, to ne bo bistveno vplivalo na percepcijo NATO-ja o BiH. Program bi moral biti že zdavnaj poslan v Bruselj, na Ministrstvu za obrambo pa menijo, da NATO natančno ve, v čem je težava. S svojimi protidržavnimi dejavnostmi je vodja SNSD-ja sicer upočasnil pot BiH v NATO, vendar je ni ustavil.
- Kar ni prisotno v javnosti, je podatek, da se velik del omenjenih dejavnosti izvaja že zdaj, ne glede na to, da Program reform ni bil poslan, tako da proces integracije BiH v NATO ni ustavljen. Gospod Dodik ga je trenutno upočasnil, vendar ga ne more ustaviti, zato nikakor ne moremo govoriti o njegovi zmagi. Vodile se bodo še bitke, vključno s tisto o vlogi OHR-ja v BiH, volilnem zakonu, izvajanju sankcij, vlogi sosednjih držav, gozdovih, zato je nerealno pričakovati rešitev situacije v enem zamahu ali na eni seji, meni Kožljak.
Naš sogovornik je prepričan, da bodo v prihodnjih dneh ZDA okrepile svoje dejavnosti glede BiH, predvsem z obiskom posebnega odposlanca za Zahodni Balkan Gabriela Escobara. Po tem lahko pričakujemo jasnejše signale, ali se bo šlo v deblokado dela institucij in reformnih procesov.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























