Kožljak: Če izvzamemo politiko in pravosodje, je Bosna in Hercegovina že v Natu

(Patria) - Pot Bosne in Hercegovine v Nato je zašla v kolotečino vsakdanje politike v naši dr&Zzcaron;avi. Teme, ki se vrstijo kot na tekočem traku, in splošno dru&Zzcaron;beno stanje so privedli do tega, da o Natu govorimo incidentno, medtem ko bi dokončanje te poti odpravilo veliko notranjih te&Zzcaron;av v Bosni in Hercegovini. 

O vsem tem smo se pogovarjali z Alijem Kožljakom, profesorjem in nekdanjim vojaškim predstavnikom BiH pri Natu. 

Program reform je bil diplomatska ponudba ministrov za zunanje zadeve Nata Bosni in Hercegovini, ki je kljub neizpolnitvi talinskih pogojev ponudila predlo&Zzcaron;itev prvega letnega nacionalnega programa (ANP) in s tem aktiviranje MAP-a, pravi Kožljak na za&Zzcaron;etku pogovora za Patrijo. 

“In mi smo porabili leto dni za prepričevanje naših politikov, ali bomo predlo&Zzcaron;ili ta prvi ANP, kakšen bo, in po tem letu dni smo predlo&Zzcaron;ili, kot so ga poimenovali, skrajšan dokument s spremenjenim naslovom. Dobra stvar pri tem je, da smo se odzvali na ta klic ministrov za zunanje zadeve Nata in da ta Program reform po svoji strukturi vsebuje vsa podro&Zzcaron;ja, ki so v ANP-ju. Zato ga je Nato tudi sprejel in s tem je bil aktiviran MAP,” dodaja Kožljak. 

Kot pravi, je bil to dober signal. 

“Tisto, kar je bilo treba storiti, je bilo, da je vsaka institucija v BiH v skladu s svojimi pristojnostmi izpolnila naloge, ki si jih je sama postavila v tem prvem Programu reform. Na primer, Ministrstvo za pravosodje bi moralo izpolniti vse aktivnosti, s katerimi bi se pokazalo, da BiH dosega rezultate in napredek na tem podro&Zzcaron;ju. Enako velja za druge institucije, ministrstva in agencije,” pojasnjuje Kožljak. 

Drugi letni nacionalni program bi morali, opozarja Kožljak, predlo&Zzcaron;iti najkasneje do decembra lani, a nismo, ker je BiH ponovno padla na politiziranem tehničnem vprašanju. 

“Tokrat je to Komisija za NATO integracije. To komisijo bi moralo oblikovati Ministrstvo za zunanje zadeve BiH, ki je to nalogo predalo Svetu ministrov BiH. Svet ministrov je zbral predloge članov komisije in jih posredoval Ministrstvu za zunanje zadeve, in ta komisija nikoli ni bila potrjena. To je komisija, ki bi v bistvu morala formalizirati naloge in aktivnosti, ki bi morale biti v drugem nacionalnem programu,” poudarja naš sogovornik. 

V teh dneh, pravi Kožljak, ponovno potekajo politi&Zzcaron;na prerekanja, da bi točka o Komisiji bila uvrščena na dnevni red Sveta ministrov, da bi se Komisija potrdila in da bi se tehni&Zzcaron;ni del dela končal s popisom aktivnosti za drugi nacionalni program in s tem pokazal kontinuiteta, da Bosna in Hercegovina dela na poti v Nato. 

“Tukaj obstaja problem snovi. Kaj je v teh aktivnostih in v dokumentu. To je naša standardna te&Zzcaron;ava, da nekateri poskušajo, da tudi tisto, kar lahko storimo, ne postavimo kot našo obveznost. Velikokrat se je zgodilo, da predstavniki iz entitete RS izločijo nekatere aktivnosti, ki so se dejansko znašle v Programu, ker po njih preveč poudarjajo zavezanost BiH Natu. To je ta naš pristop naše dvoličnosti, kjer smo skozi postopke sprejeli dokumente, ki nedvoumno govorijo, da so vse institucije BiH prevzele obveznosti, da delajo, da bi BiH postala članica Nata. Predsedstvo in druge institucije v BiH so se s posebnimi dokumenti obrnile na Nato in izrazile zavezanost k izpolnjevanju nalog, nato pa, ko je treba storiti nekaj konkretnega, tega ne storimo,” je sporočil Kožljak. 

Kot tretji segment izpostavlja pomanjkanje finančnih sredstev. 

“Na primer, za izpolnitev Pregleda obrambe, ki je sestavni del Programa reform in Načrta modernizacije in razvoja OS BiH 2017 - 2027, je za realizacijo potrebnih finančnih sredstev, proračun, ki je bil sprejet, pa tega ne zagotavlja,” je dodal Kožljak. 

Profesorja Kožljaka smo vprašali tudi o ravnanju mednarodne skupnosti, ki so ji nenadoma lokalne oblasti postale prednostne. 

Profesor je imel zanimiv odgovor: “Mednarodna skupnost se do lokalnih volitev ni posebej ukvarjala z nižjimi ravnmi oblasti. Kar jaz sklepam, je, da mednarodna skupnost v nižjih ravneh išče alternativo temu neučinkovitemu in nefunkcionalnemu sistemu, ki ni sposoben sprejemati ključnih odločitev. Mednarodna skupnost išče vzorec, ki bi se za&Zzcaron;el na nižjih ravneh oblasti, kjer bi se našli partnerji v ključnih mestih, ki bi bili pripravljeni izpolnjevati naloge in obveznosti, ki si jih institucije postavljajo, ko gre za evropske in atlantske integracije. 

Očitno je, pravi profesor, da je dr&Zzcaron;avna oblast padla na izpitu, saj ni uspela vknji&Zzcaron;iti niti neperspektivne lastnine, ki jo dejansko uporabljajo OS BiH. 

“Z skupnim nastopom mednarodne skupnosti in institucij, kot je Nato, bo storjeno vse, da se procesi deblokirajo, kar bo morda vklju&Zzcaron;evalo tudi nekatere nove politi&Zzcaron;ne akterje na sceni,” je dejal Kožljak. 

 

Odgovor uradnika Nata za Novinsko agencijo Patria

Program reform lahko Bosni in Hercegovini pomaga okrepiti sodelovanje z Natom. Zavezani smo k zagotavljanju podpore Bosni in Hercegovini pri izvajanju reform, kot to po&Zzcaron;injamo že vrsto let, saj so zaveznice zavezane stabilni in varni Bosni in Hercegovini ter širše - Zahodnemu Balkanu. Zato se z njimi še naprej posvetujemo glede tega. Za nadaljnje komentarje vas napotujem na oblasti Bosne in Hercegovine.

Želim dodati, da Nato in Bosna in Hercegovina imata dolgoletno in obojestransko koristno sodelovanje. Sodelovanje z Natom ne prejudicira morebitnega prihodnjega članstva Bosne in Hercegovine v Natu. V celoti spoštujemo suverenost in neodvisnost dr&Zzcaron;ave in pozdravljamo prispevek Bosne in Hercegovine k naši evroatlantski varnosti, vklju&Zzcaron;no s tistim skozi našo Misijo odločne podpore v Afganistanu in Sklad afganistanske narodne vojske.

Nato vzdr&Zzcaron;uje prisotnost v Bosni in Hercegovini preko sede&Zzcaron;a Nata v Sarajevu, ki opravlja vrsto nalog, vklju&Zzcaron;no s podporo reformam in izgradnjo kapacitet v okviru obrambnih in varnostnih sil BiH, struktur in institucij, pod okriljem Natavega Partnerstva za mir. Prav tako vzdr&Zzcaron;ujemo mo&Zzcaron;an politi&Zzcaron;ni dialog z oblastmi v BiH.

Profesorja Kožljaka smo vprašali tudi o stanju v Ministrstvu za obrambo BiH in Ooro&Zzcaron;anih silah ter o kraji v vojašnici. 

“Vsekakor je treba, da Ministrstvo za obrambo in Ooro&Zzcaron;ane sile sprejmejo vse aktivnosti, da do takšnih situacij ne prihaja. Prepri&Zzcaron;an sem, da Ministrstvo postavlja programe, ki so v skladu z Natovimi standardi. Najla&Zzcaron;je bi bilo, da najdem veliko teh napak, vendar obstajajo agencije, ki se bodo s tem ukvarjale. Najve&Zzcaron;ja te&Zzcaron;ava je, da OS BiH nimajo zadostnih virov, da bi po Natovih standardih izvajale varovanje vojaških lokacij. OS BiH varujejo tako perspektivne kot neperspektivne vojaške lokacije. Z varovanjem teh neperspektivnih lokacij OS BiH alocirajo veliko virov, ki bi jih v bistvu lahko uporabili za boljše izvajanje postopkov za varovanje perspektivne lastnine, kjer so tudi skladišča oro&Zzcaron;ja in streliva. To je ena ključnih te&Zzcaron;av. Ta te&Zzcaron;ava je ponovno povezana s politi&Zzcaron;nimi vprašanji. Nekateri namerno ne želijo odobriti aktivnosti, ki bi vodile k predaji neperspektivne lastnine, drugi pa, da se odobri prora&Zzcaron;un, ki bi nadomestil pomanjkanje ljudi. Tretji problem je namerno spodkopavanje, saj vedno obstajajo elementi, ki želijo pokazati, da naš obrambni sistem ne deluje na ustrezen na&Zzcaron;in,” je sporočil Kožljak. 

Za Ministrstvo in OS BiH je sporo&Zzcaron;il, da je treba čim prej odkriti storilce kraje, pa tudi odpraviti pomanjkljivosti, da se takšne stvari ne bi dogajale v prihodnje. 

Z našo ugotovitvijo, da smo po vsem sodeč daleč od Nata, se profesor Kožljak ni strinjal. 

“Mislim, da smo mi veliko bli&Zzcaron;je Natu kot EU. Sodeloval sem z OS BiH in ministrstvi za obrambo vseh Natovih dr&Zzcaron;av in Bosna in Hercegovina, razen politi&Zzcaron;nega dela in v neki meri pravosodja, je že v Natu. Te&Zzcaron;ave obstajajo povsod, tudi pri nas. V Natovih dr&Zzcaron;avah obstajajo te&Zzcaron;ave, ki jih pri nas včasih preveč poudarjamo. Pri nas je najve&Zzcaron;ja te&Zzcaron;ava politi&Zzcaron;no stanje. Upam, da bo zdaj ta pobuda mednarodne skupnosti iz ozadja odpravila ovire in blokade, ki so privedle do nefunkcionalnosti,” je sklenil Kožljak.