Kovačević: Srbijo najbolj "težijo" deli v resoluciji, ki pravi, da je vedela za genocid, a ni storila ničesar, da bi ga preprečila

(Patria) - Svetovalec člana Predsedstva BiH Željka Komšića, prof. dr. Slaven Kovačević je sinoči za Hayat televizijo govoril o pomenu resolucije o genocidu v Srebrenici za sedanjost in prihodnost BiH.

Kovačević pravi, da bi bilo treba najprej opredeliti, kaj predstavljajo resolucije Generalne skupščine, saj se v tem skriva odgovor na reakcije in dejanja, ki jih izvajata Aleksandar Vučić in Milorad Dodik.

- Resolucija je politično stališče Združenih narodov o določenem vprašanju. To pomeni, da bo Generalna skupščina, ki je najvišji organ ZN, sprejela politično stališče o genocidu v Srebrenici.

Ne glede na to, koliko držav bo za – in verjamem, da bo veliko držav za – ali pa se bo vzdržalo ali morda glasovalo proti, se bo to politično stališče Združenih narodov nanašalo tudi nanje. Torej gre za politično stališče Združenih narodov o genocidu v Srebrenici.

Očitno je, da to sproža določene alarme, čeprav mi ni jasno, zakaj pri Vučiću in Dodiku, pa tudi pri Vulin in Dačiću ter še nekaterih.

Zakaj to počnejo, ko gre za sodno dokazane dejstva in ko je resolucija uvrščena v kategorijo kulture spomina, da bi se na ta način preprečil kakršen koli morebitni prihodnji poskus novih genocidov kjerkoli na planetu, ne vem – poudarja Kovačević.

Po njegovem mnenju je tisto, kar najbolj "teži" Srbijo, ki je še vedno v aktivni vlogi zanikovalca genocida, poveličevanja in skrivanja vojnih zločincev, del osnutka resolucije, ki poziva vse države članice ZN, naj spoštujejo sodbe Meddržavnega sodišča pravice, kjer je eksplicitno zapisano, da takratna Zvezna republika Jugoslavija, sedanja Srbija – čeprav je vedela za načrtovani zločin genocida, ni storila ničesar, da bi ga preprečila, izvajale pa so ga vojaške in policijske sile Republike Srbske.

- Mislim, da jih ta del resolucije in poziv k sodbi Meddržavnega sodišča pravice iz leta 2007 najbolj "teži" – pravi Kovačević.

Obrnil se je tudi na nenehne trditve predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, da spoštuje Daytonski mirovni sporazum, čeprav nenehno napoveduje secesijo. Kovačević opozarja, da je Daytonski sporazum mednarodna pravna pogodba, ne samopostrežni bife.

- Dodik z odmerjenim pristopom k temu dokumentu zavestno manipulira z javnostjo in govori le o stvareh, ki ga zanimajo. Ko pravi, da je Republika Srbska podpisala vseh 11 aneksov k Daytonskemu sporazumu, pozabi, da je vseh 11 sporazumov kot podpisnica na hierarhični ravni nad entitetami podpisala tudi Republika BiH, kar jo seveda postavlja nad entitete, ki ima tudi tukaj svoj pravni kontinuitet, utemeljen v Ustavi.

Nadalje, treba se je spomniti, da je podpis v imenu Republike Bosne in Hercegovine po pooblastilu Skupščine RBiH oddal Alija Izetbegović, v imenu Federacije BiH po pooblastilu Skupščine FBiH Krešimir Zubak, medtem ko je anekse za Republiko Srbsko, ker so bile takrat že vložene obtožnice proti celotnemu vojaškemu in civilnemu vodstvu Republike Srbske, podpisal pokojni Nikola Koljević, po pooblastilu Slobodana Miloševića – je dodal Kovačević.