Kovačević: Hrvaško vodstvo že desetletje ne sprejema haaške sodbe v zadevi 'Prlić in drugi'

(Patria) - Slaven Kovačević, vlagatelj pritožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi 'Kovačević proti BiH', je govoril o dogodkih v zvezi s sprejetjem sodbe v njegovi zadevi.

O tej sodbi je govoril tudi predsedujoči Predsedstva BiH Željko Komšić na Generalni skupščini Združenih narodov, pri čemer je sodbo citiral kot dokaz embarga na demokracijo, ki je zdaj naložen Bosni in Hercegovini.

„Res je, da je bila ta zadeva omenjena tudi v New Yorku po govoru predsedujočega Predsedstva BiH Željka Komšića. V svojem govoru ni poimensko nikogar obtožil, ne države ne posameznikov. Zelo sem vesel, da so se zadevni prepoznali. Izjava hrvaškega zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana je popolnoma napačna. Tisto, kar resnično krni odnose med Republiko Hrvaško in Bosno in Hercegovino, je to, da vodstvo Republike Hrvaške že desetletje noče sprejeti sodbe Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu v zadevi 'Prlić in drugi'. S to sodbo je bila ugotovljena obstoj združenega zločinskega podviga, v katerem je sodelovalo takratno politično in vojaško vodstvo Hrvaške ter domači akterji. Sodba pravi, da je bil cilj vzpostavitev monoetničnih delov ozemlja BiH z etničnim čiščenjem, ki bi bili pod dejanskim nadzorom Zagreba prek sorodnih vojaških in političnih elementov, ter da bi se v primeru razpada Bosne in Hercegovine ti deli priključili sosednji Hrvaški po črti banovine iz leta 1939. Tako je ugotovil Haag,“ opozarja Kovačević.

Poudarja, da če uradni Zagreb želi izboljšati odnose z Bosno in Hercegovino, ne med etničnimi skupnostmi, ker imajo tudi tam veliko dela med Hrvati in Madžari, med Hrvati in Italijani, Hrvati in Srbi, Hrvati in Bošnjaki, potem se začne od te ničelne točke.

„Ko bodo to sprejeli, potem lahko govorimo tudi o vseh drugih elementih, s tem da to pomeni, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve Bosne in Hercegovine,“ je dejal Kovačević v oddaji Istraga sedmice.