Kosovo pred novimi volitvami?

LJUBLJANA, (Patria) - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu.

IFIMES je ob izgubi parlamentarne večine in pogovorov Vučić – Thaçi o prekrajanju meja, o domnevnem razmejitvi med Srbi in Albanci ter menjavi ozemelj pripravil analizo aktualne politične situacije na Kosovu in opravil raziskavo javnega mnenja. Iz obsežne analize in raziskave javnega mnenja „Kosovo 2018: Kosovo pred novimi volitvami?“ izpostavljamo najpomembnejše in najbolj zanimive dele.

Kosovo 2018: Kosovo pred novimi volitvami?

Aktualna vlada Kosova je bila ustanovljena septembra/oktobra 2017 in jo sestavlja koalicija PAN, zbrana okoli Demokratske stranke Kosova (PDK) Kadrija Veselija, Nisma Fatmira Limaja in Zveza za novo Kosovo (AKR) Behgjeta Pacollija, s podporo Srbske liste in poslancev drugih manjšinskih skupnosti na Kosovu.

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je v začetku septembra 2018 objavil analizo „Odnosi Kosovo - Srbija 2018: Sporazum Vučić-Thaçi za dva milijona novih beguncev?“, linkhttp://www.ifimes.org/ba/9566  (3.9.2018).

Vlada Kosova, ki jo vodi premier Ramush Haradinaj, je bila ustanovljena s podporo poslancev Srbske liste in neposrednim ukazom predsednika Srbije Aleksandra Vučića (SNS) srbskim poslancem v Skupščini Kosova, da glasujejo za Haradinajevo vlado. Vlada Kosova je kmalu zatem izgubila parlamentarno večino, brez srbskih poslancev v kosovskem parlamentu pa septembra 2018 ni bilo mogoče sprejeti niti odločitve o izvolitvi kosovske delegacije za dialog z uradnim Beogradom. Celo v začetku septembra 2018 je bil možen scenarij, da Vučić ukaže srbskim poslancem, naj glasujejo za izvolitev delegacije Kosova, ki bo vodila dialog prav z njim v Bruslju. Vendar se to ni zgodilo. Analitiki opozarjajo na nevarno neposredno povezavo Aleksandar Vučić – Hashim Thaçi (PDK), s sodelovanjem albanskega premierja Edija Rame (PS), ki po ocenah analitikov predstavljata hrbtenico političnega kriminala v tem delu regije.

S Thaçijem nihče ni zadovoljen

Vladavino Hashima Thaçija in njegovega klana zaznamujejo nepotizem, zastraševanje političnih nasprotnikov in državljanov, pritisk na medije, izsiljevanje, kriminal, netransparentnost in korupcija v vseh sferah kosovske družbe. Posebej skrb vzbuja množični odhod mladih ljudi in delovno sposobnega prebivalstva. Vlada Kosova ni uspela zaustaviti tega negativnega trenda. Organizirani kriminal in korupcija predstavljata veliko grožnjo kosovski družbi in državi. Z aktualno vlado se je na Kosovu dodatno poglobila kriza in povečalo se je nezadovoljstvo državljanov.

Po oceni Transparency International za leto 2017 je bilo Kosovo uvrščeno na 85. mesto glede na stopnjo korupcije od skupno 180 držav, ki so bile predmet raziskave, in se nahaja v skupini z Argentino, Beninom, Kuvajtom, Salomonovimi otoki in Svazilandom (Podatek: Transparency International Corruption Perceptions Index 2017).

Poročilo organizacije Reporters Without Borders (Novinarji brez meja) kaže, da se je Kosovo glede svobode medijev uvrstilo v skupino delno svobodnih držav in zaseda 78. mesto od 180 držav. Srbija je na 76. mestu, Bosna in Hercegovina na 62. mestu, Hrvaška na 69., Albanija 75., Črna gora na 103. in Makedonija na 109. mestu (Podatek:Reporters Without Borders).

Po ocenah analitikov z oblastmi na Kosovu niso zadovoljni ne le večinski etnični Albanci, ampak tudi pripadniki manjšinskih etničnih skupnosti, saj se niso dovolj angažirali v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, izboljšanju življenjskega standarda državljanov, izboljšanju varnostnih razmer, zaposlovanju, tujih naložbah, medtem ko je večina medijev pod nadzorom vlade, političnih strank in tajkunov, spoštovanje temeljnih človekovih pravic pa je na zelo nizki ravni. Vlada ni spremenila pristopa k politikam, da bi razvili učinkovite programe zaposlovanja, modificirali naložbene politike na področjih poslovanja in okolja, predvsem pa je potrebno dodatno investirati in usposobiti pravosodje ter delati na vzpostavitvi pravne države, v katero se trenutno vlaga manj kot 1 % BDP-ja.

Vučić-Thaçi za zamenjavo ozemelj in preselitev prebivalstva

Aleksandar Vučić in Hashim Thaçi sta sprožila pobudo o korekciji oziroma prekrajanju meja in razmejitvi med Srbi in Albanci, kar pomeni spremembo arhitekture obstoječih meja. Razmejitev bi bila izvedena z zamenjavo ozemelj in preselitvijo prebivalstva tako, da bi sever Kosova pripadel Srbiji, v tem primeru ne bi bilo več potrebno oblikovati Skupnosti srbskih občin (ZSO), medtem ko bi večji del Preševske doline (Preševo, Medveđa in Bujanovac) pripadel Kosovu, ki mu je pripadal do leta 1956 in ki mu na Kosovu pravijo „Vzhodno Kosovo“.

Z dosego takšnega sporazuma bi bil po njunem mnenju problem Srbov in Albancev za vedno rešen. Analitiki opozarjajo, da s tem problem ne da ne bi bil rešen, ampak bi povzročil nove probleme, konflikte, trpljenje, tragedije in najmanj dva milijona novih beguncev. Del tega projekta je tudi premier Albanije Edi Rama, obkrožen s svojimi svetovalci, ki prihajajo s Kosova in so imeli odlične povezave z Miloševićevim režimom 90. let prejšnjega stoletja. Kosovska opozicija, predvsem Gibanje Samoopredelitev (LV) in Demokratska zveza Kosova (LDK), sta se odločno uprli tej pobudi in zahtevata od predsednika Thaçija, da odstopi od te politične avanture, katere visoko ceno bi lahko plačalo Kosovo. LV se je odločila organizirati množične proteste proti pogubni politiki sedanjih oblasti in predsednika Hashima Thaçija 29. septembra 2018.

Vojne na območju nekdanje Jugoslavije so bile vodene za meje in kljub vodenim vojnam se te meje niso premaknile in spremenile. Dejanski problemi ne bi bili rešeni na tak način. Prav EU temelji na različnosti in številne države članice EU so multietnične, multikulturne in multikonfesionalne, zato je pobuda Vučić-Thaçi anticivilizacijska in antievropska. Pobuda Vučić-Thaçi posega v temelje EU in ZDA, ki so multietnične skupnosti in je usmerjena proti konceptu družb, kot sta EU in ZDA. Za navedeno pobudo se skrivajo namere Vučića, da propadli velikosrbski projekt Slobodana Miloševića reši, kolikor je le mogoče. Prav Vučić in Ivica Dačić (SPS) simbolizirata Miloševićevo propadlo politiko iz 90. let prejšnjega stoletja, kar bi pomenilo, da bi odvzem (izguba) delov ozemlja Kosova bil kompenziran s priključitvijo delov ozemlja Bosne in Hercegovine, ki se imenuje entiteta Republika Srpska. Od tega projekta niso izključeni niti posamezni deli Črne gore pa celo Hrvaške. Prosrbske stranke v Črni gori, članice opozicijske Demokratske fronte (DF), skupaj s Srbskim nacionalnim svetom že ustvarjajo takšno vzdušje in so sprožile akcijo zbiranja podpisov za peticijo za razveljavitev odločitve, s katero je Črna gora priznala Republiko Kosovo.

Uresničitev sporazuma Vučića in Thaçija bi povzročila tektonske premike v regiji, nove konflikte, trpljenje, tragedije in nov begunski val, ki bi zajel najmanj dva milijona ljudi, ki bi morali poiskati zatočišče predvsem v državah EU. Zato podpora takšnemu sporazumu pomeni prevzem ogromne odgovornosti in še večjo negotovost za posledice sporazuma. Posebne enote kosovske policije „Rosu“ so vstopile v Center za ekologijo in razvoj športa v Zubinem Potoku oziroma so zavzele umetno jezero in HE Gazivode nekaj dni pred prihodom Aleksandra Vučića na obisk tega objekta 8. septembra 2018. Gre za začetek uresničevanja dogovora Vučić-Thaçi o prekrajanju meja in razmejitvi med Srbi in Albanci.

Ustavljena mednarodna priznanja Kosova

Kosovo se že vrsto let ne more pohvaliti z napredkom pri priznavanju te najmlajše evropske države. Čeprav so se mednarodne okoliščine po priznanju Kosova spremenile, je glavna odgovornost na kosovskih oblasteh, ki se niso resno lotile tega težkega in zahtevnega opravila. Thaçi je že kot premier, kasneje pa kot predsednik Kosova, menil, da bo do novih mednarodnih priznanj prišlo samo od sebe. Srbija se je aktivno angažirala, da bi ustavila priznanja Kosova, celo izjavljali so, da so posamezne države umaknile medsebojna priznanja Kosova. Po mednarodnem pravu ne obstaja koncept umika mednarodnega priznanja. Torej, ni mogoče umakniti mednarodnega priznanja države in to režim v Beogradu ve, vendar s tem zavaja srbsko, kosovsko pa tudi mednarodno javnost.

Analitiki menijo, da je priznanje Kosova ustavljeno prav zaradi aktivnosti predsednika Thacija, saj je s svojo politiko in pobudami ustvaril dodatno negotovost in druge države čakajo, kaj se bo zgodilo na Kosovu in s Kosovom, da bi lahko sprejemale odločitve v zvezi s Kosovom, tudi odločitve o mednarodnem priznanju Kosova.

Bo Kosovo postalo pravna država

Čeprav na Kosovu obstaja nacionalno pravosodje, obstaja tudi mednarodna misija EU z imenom Eulex, ki ima nalogo vzpostaviti vladavino prava na Kosovu. To je hkrati tudi največja misija EU, ki je doživela popoln fiasko. Poleg Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) s sedežem v Haagu, ki je v fazi zapiranja, je bilo ustanovljeno tudi Posebno sodišče in Posebno tožilstvo za vojne zločine (KSC-SPO), ki še vedno ne delujeta v polni kapaciteti. Njegovo polno delovanje se nenehno odlaša. Razlog je v tem, da Hashim Thaçi s svojim delom sodelavcev s takšnimi in podobnimi pobudami poskuša rešiti sebe pred neizbežnim sodnim procesom, saj je prav to sodišče ustanovljeno zaradi njega in njemu nekoč bližnjih sodelavcev.

Prijetja poslancev Milaima Zeke iz stranke Nisma in Shkumbina Demaliaja iz Haradinajeve AAK zaradi javno izrečenih groženj tožilstvu, lahko predstavljajo znak spodbude, da so tožilstvo in druge pravosodne institucije začele opravljati svoje delo.

Analitiki menijo, da aktualno stanje na Kosovu že dolgo časa škodi interesom Kosova in da bi verjetno predčasne volitve rešile obstoječo zapleteno situacijo in vzpostavile novo vlado Kosova z legitimnostjo, ki bo pripravljena soočiti se z izzivi, predvsem pa kako se bo Kosovo pozicioniralo do Srbije in kako si bo zagotovilo nova mednarodna priznanja. Zelo nevarni so potezi predsednika Kosova Hashima Thaçija, ki poskuša s sporazumom s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem rešiti sebe na račun in škodo Kosova ter s tem ogroziti svobodo in neodvisnost te države z nepopravljivimi posledicami.

Raziskava javnega mnenja

Mednarodni inštitut IFIMES je v obdobju od 19. do 28. septembra 2018 izvedel raziskavo javnega mnenja z metodo terenskega poglobljenega intervjuja na območju Kosova. Standardna deviacija +/-3. Kontrola na 10% vzorca. Stopnja zanesljivosti 95%.

Vzorec je naključen, tristopenjski in obsega 1.114 anketiranih, polnoletnih državljanov Kosova obeh spolov. V anketi ni želelo sodelovati 63 naključno izbranih anketirancev, 39 ni ustrezalo določenemu vzorcu. Demografski podatki so iz Agencije za statistiko Kosova. Struktura je približno usklajena z anketiranci iz urbanih in neurbanih okolij. Etnična, spolna, starostna, socialna in izobrazbena struktura anketirancev približno ustreza strukturi prebivalstva Kosova na podlagi podatkov Agencije za statistiko Kosova. Izpostavljamo odgovore na najpomembnejša in najbolj zanimiva vprašanja.

1. Ali podpirate vstop Kosova v EU?

-         DA                         84,1%

-         NE                           9,0%

-         NIMAM STALIŠČA          6,9%

2. Ali podpirate vstop Kosova v NATO?

-         DA                         88,2%

-         NE                           7,1%

-         NIMAM STALIŠČA          4,7%

 3. Kako ocenjujete trenutno politično situacijo na Kosovu?

-         DOBRO                          27,8%

-         SLABO                           66,1%

-         NIMAM STALIŠČA                   6,1%    

4. Ali menite, da je potrebno izvesti predčasne volitve na Kosovu?

-         DA                          63,5%

-         NE                          27,3%

-         NIMAM STALIŠČA           9,2%

5. Kako ocenjujete dosedanje delo predsednika Kosova Hashima Thacija?

-         POZITIVNO                          16,1%

-         NEGATIVNO                          72,3%

-         NIMAM STALIŠČA                         11,6%

6. Kako ocenjujete dosedanje delo Vlade Kosova?

-         POZITIVNO                          19,1%

-         NEGATIVNO                          71,5%

-         NIMAM STALIŠČA                           9,4%

7. Kako ocenjujete dosedanje delo pravosodja Kosova?

-         POZITIVNO                        22,1%

-         NEGATIVNO                       74,6%

-         NIMAM STALIŠČA                       3,3%

 8. Ali podpirate ustanovitev Skupnosti srbskih občin (ZSO) na Kosovu

-         DA                           9,1%

-         NE                         82,5%

-         NIMAM STALIŠČA          8,4%

9. Ali podpirate množične proteste v organizaciji Gibanja Samoopredelitev (LVV)?

-         DA                          66,2%

-         NE                          28,2 %

-         NIMAM STALIŠČA         5,6%

10. Če bi parlamentarne volitve potekale danes, za koga bi glasovali? 

-         LDK                            28,3%  

-         LV                               23,1% 

-         PDK                            22,9%  

-         AAK                            10,1% 

-         Nisma                          5,2 % 

-         AKR                              1,6% 

-         PSD                              2,2% 

-         Alternative                   0,6% 

-         Ostali                             6,0%

Opomba:

LDK             -  Demokratska zveza Kosova                  

LV                -  Gibanje Samoopredelitev                     

PDK             -  Demokratska stranka Kosova              

AAK             -  Zveza za prihodnost Kosova                 

Nisma          -   Socialnodemokratska iniciativa                

AKR              -  Zveza za novo Kosovo                 

PSD               -   Socialnodemokratska stranka 

Alternative    - Liberalna stranka

Ostali             - drugi politični subjekti na Kosovu