Korono bomo očitno preživeli, zdravstvenega sistema pa ne!

Piše Amina Čorbo-Zečo

---

„Opazujem, poslušam in berem, kako se posamezne institucije, ustanove in posamezniki prepirajo o tem, ali imajo opremo za delo, ali so zaščiteni, kot je to “predpisano”, kdo je zahteval in kdo ni, kdo je nabavil, kdo ni, kdo bi nabavil, če bi kdo zahteval, pa ni zahteval.

In tako naprej in še naprej, potem se spomnim, da smo v Državni bolnišnici “Sarajevo” oblikovali, ob pomoči zasebnega podjetja “Etasvalves” iz Sarajeva pa proizvedli več kot 4.000 zunanjih fiksatorjev, imenovanih “Sarafiks“, z lastnimi močmi, iz razpoložljivega materiala, brez atestov in certifikatov, s katerimi je po vsej Bosni in Hercegovini rešenih več kot 8.000 okončin pred neizbežno amputacijo, ki je bil v tistih letih nagrajen z zlatimi in srebrnimi medaljami za inovacije in za katerega so tuji ortopedi in travmatologi imeli le besede pohvale.

Spomnim se proizvodnje skoraj 100.000 steklenic različnih vrst infuzijskih raztopin (fiziološka raztopina, Ringerjeva raztopina, glukoza....) v takratni lekarni Državne bolnišnice “Sarajevo”, ki so bile “zlata vredne” na začetku agresije in s katerimi je varno rešenih več sto, morda pa tudi tisoč življenj ranjenih in obolelih.
Proizvodnja razkužilnega sredstva z imenom “Diasept”, s katerim so zatirali bolnišnične okužbe in izvajali razkužvanje operativnega področja, vse to pa ob več kot 9.000 ranjenih, 15.000 večjih operacij, več kot 2.000 porodov in še veliko drugega.

Šta bi bilo, če bi se obnašali komotno in čeakali, da nam drugi vse postrežejo?“, je zapisal dr. Bakir Nakaš.

V teh vrsticah je zapisana vsa resnica danačnjega časa in situacije, opisan je tudi položaj, kakršen danes ni, a težji za tiste, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Zamislite si v miru!
Komentar k objavi dr. Nakaša, ki ga je podala prav tako zdravstvena delavka, je zaledil kri v žilah.

„Vsaka čest, doktor, tudi moj oče je bil rešen po zaslugi teh fiksatorjev, zdaj ko je doživel kap, ga rešilna na odpelje v Splošno bolničnico, ker je petek, nato ga pošljejo na Klinični center, da bi tam ležal, čelovek pa živi nasproti Kliničnega centra, ali ne bi pacienti smeli iti v najbližjo bolničnico in da se tam vse zaključi. To zdravstvo je postalo smešno in vsi se sklicujejo na postopke in neumnosti, pacienti pa so najmanj pomembni“, je navedeno v komentarju.

Zato, gospod Goran Čerkeze, vaše nestrinjanje z mojo trditvijo, da je pot pacienta v Kantonu Sarajevo zapletena in neučinkovita, algoritem v časih korone pa zelo neprecizen in neučinkovit, ne drži.

Vprašala sem vas tudi, zakaj so bolnišnice in klinike, seveda mimo bolnikov s Korono, in teh ni veliko, na Podhratsovih jih je 22, na srečo, polprazne, vprašala sem vas, zakaj je od 300 postelj v Splošni bolničnici zasedenih le okoli 60. Vi pa ste mi govorili o vojni!

„Rekel bi, da se kapacitete niso zmanjšale, kapacitete so se povečale, seveda je osredotočenost na boj proti koronavirusu, kar ne pomeni, da drugi akutni pacienti nimajo zdravstvene zaščite. Torej, dejstvo je, da v bolnišnicah danes leži bistveno manj pacientov, kot jih je bilo pred to situacijo. To lahko primerjamo z vojno situacijo, ko smo imeli več pacientov na kirurških oddelkih v primerjavi z drugimi vrstami storitev, torej tistimi hladnimi storitvami“, mi je dejal dr. Čerkez.

O vojnem stanju je najbolje povedal dr. Nakaš. V vojnem stanju ni ne morem, ne bom, na srečo pa je današnja situacija daleč od vojne.
Moje vprašanje je bilo usmerjeno v zvezi s pogostimi pritožbami, da se ljudem redna zdravniška nega odreka. 

„Kljub temu se s tem vprašanjem obrnite na ustanove. Nimamo takšnih informacij. Vemo, da smo imeli tudi paciente in pozitivne na koronavirus, pa so operacije potekale. Nimamo takšnih informacij“, je dodal Čerkez.

Seveda, nimaste, ker vi komunicirate z vodstvi ustanov, jaz pa s pacienti, z najslabšimi v verigi, z tistimi, ki prosijo za zdravje. Vprašajte Majo iz Zenice, čemur so otroka vrnili s KCUS-a s tumorjem, ki ga niso operirali, vprašajte družino in prijatelje ter poškodovane v zadnji nesreči na čengči Vili, kakšno agonijo so imeli na tej „idealni“ poti pacienta. Vprašajte, ustanovite komisije, pošljite inšpekcije.

Jaz sem vam, mediji so vam dali informacije, dovolite, da se vam pacienti potožijo, procesuirajte tiste, ki vračajo neoperirane ljudi domov, da doživljajo agonijo pred svojimi najdraižimi. Kako čas teče, sem vse bolj prepričana, da bomo korono preživeli, tega zdravstvenega sistema, ki ga je ustvarila Sebija Izetbegović, pa ne.