KORDIĆEVO LICEMJERSTVO Medtem ko se štejejo navijaški šali, se prešuštvujejo HDZ-jeva leta krivic!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Izjava Marija Kordića o “sramoti”, ker predsednik mestnega sveta Mostarja Đani Rahimić nosi obeležja Crystal Palace F.C., v mestu, kjer je gostitelj evropskih tekem HŠK Zrinjski Mostar, odpira veliko širše vprašanje od zgolj navijaškega okusa.

Mogoče je to komu tudi sramota. Mogoče je neprimerno, da mestni funkcionar javno nosi obeležja nasprotnikovega kluba v trenutku, ko en mostarski klub izpisuje zgodovino na evropski sceni.

Toda preden začnemo meriti “patriotizem” po šalu okoli vratu, bi bilo pošteno, da se spomnimo sramot, ki so veliko resnejše in dolgotrajnejše ter ki ne izhajajo iz navijaške strasti, ampak iz politike.

Ker ima Mostar veliko globlje rane od enega šala.

Mesto se spominja, kako je bil stadion FK Velež Mostar odvzet klubu, ki je bil desetletja simbol mesta in vseh njegovih državljanov. Spominja se tudi selektivnega negovanja identitete, pri čemer se en klub in ena politična opcija predstavljata kot “edina avtentična”, medtem ko se drugi potiskajo na obrobje. Če bomo govorili o sramoti, potem je prav, da govorimo tudi o institucionalni krivici, o dvojnih merilih in o sistemskem favoriziranju “naših”.

Mostar je leta talec politike, ki jo vodi Hrvaška demokratska skupnost Bosne in Hercegovine in Dragan Čović ob podpori uradnega Zagreba. V občinah in kantonih, kjer suvereno vladajo, nehrvati pogosto pričajo o zaposlovanju po strankarski in nacionalni liniji, zaprtih krogih moči in občutku, da niso enakopravni državljani. To so teme, o katerih bi se moralo govoriti glasneje od barve nečigavega šala.

In ko se kot kulturni in politični simbol promovirajo izvajalci, kot je Marko Perković Thompson, čigar pesmi in nastopi globoko delijo javnost in zbujajo boleče asociacije, potem je licemerno držati lekcije o “svobodnem Mostarju” in dostojanstvu.

Mostar ne bo svobodomiselno mesto zato, ker vsi navijajo za isti klub. Svobodomiselno bo takrat, ko bo vsak državljan ne glede na ime, vero ali klub, za katerega navija, imel enako priložnost, enako spoštovanje in enako institucionalno podporo.

Zato bi bilo pred obtoževanjem posameznikov zaradi navijaških simbolov morda bolj koristno soočiti se s politično dediščino, ki je Mostar naredila za globoko razdeljeno mesto. Ker prava sramota ni v šalu, ampak v delitvah, ki trajajo desetletja.