Konjičani se niso pozabili Zuke Džumhurja

V organizaciji NVO „Volonterji in prijatelji konjiške regije“ in profesorice bosanskega jezika in književnosti Dušice Čukle ob prisotnosti učencev Srednje mešane šole Konjic je bila obeležena 94. obletnica rojstva Konjičana Zulfikarja Zuke Džumhurja, vrhunskega umetnika, pisatelja in karikaturista, s polaganjem cvetja in izkazovanjem časti na njegovem grobu, poroča bosanska novinarska agencija Patria.

Zaradi svoje vsestranskosti, genialnosti in preprostosti pravijo, da je Zuka zadnji renesančni ustvarjalec s teh prostorov. Vse življenje je potoval po svetu, zapisoval in pripovedoval, raziskoval, povezoval ljudi in rušil meje.

Pisatelj Miljenko Jergović je za Zuko Džumhurja napisal, da je „malo pisateljev, ki so v svojem človeškem življenju živeli tisoč preteklih let in ki so poleg svojega imeli nešteto domovin“.

- Dober človek ne obstaja, to je zmota slabih ljudi. Dober človek je umetna tvorba, rezultat težkega notranjega boja s samim seboj. Če bi ta sumljiv pojav, ki ga imenujete dober človek, vsaj malo odprl okna svojega notranjega sveta, bi videli, da je znotraj vseh nas bolj ali manj enak kal, zgrajen iz podobnih nekvalitet. Zato bi raje kot o dobrem govoril o pametnem človeku. Bodi pameten, da ne boš slab. Pameten človek ves dan dela na sebi, odstranjuje svoje slabosti in v nekem trenutku spozna, da tega dela nikoli ni dovolj, da je slab značaj naš duševni plevel, ti ga plevi, on pa se upira, raste in raste. Ne daš se ne ti ne on v tem neskončnem plevljenju. Nikoli ne moreš odstraniti svojih napak, a nikoli ne smeš prenehati z njimi. In če si vztrajen, če se ne predaš, se ti lahko po desetletjih vestnega dela zgodi tudi to, da v ogledalu zagledaš nekoga nasmejanega in mirnega sebe. In tu je morda ključ. Če uničiš dovolj svojih zlob, če jih nekako spraviš pod nadzor, potem pod njimi izbruhne vedrina. Pojavi se nasmeh. Najlepši prizor na nekem človeku je njegov nasmeh. Raztegneš te svoje "žvalje" od ušesa do ušesa in si rečeš: „No, j.... mu miša, morda pa nisem izpadel tako slabo…“ - je nekoč dejal Džumhur.

Džumhur je umrl 27.11.1989 v Herceg-Novem, da bi dva dni kasneje bil pokopan na konjiškem mestnem pokopališču Musala, ob očetu Abduselamu in materi Vasviji. Pisatelj, slikar, scenarist, karikaturist, popotnik, je gimnazijo končal v Beogradu, višjo gimnazijo v Sarajevu 1939, in likovno akademijo v Beogradu. Za seboj je pustil 10 napisanih knjig, več kot 10.000 karikatur, napisal je scenarije za tri igrane filme in za več kratkih, naredil 35 scenografij za gledališče, zadnjih 10 let pa je delal na TV Sarajevo kot pisec scenarijev in voditelj serije „Hodoljublje“.