Kongres Bošnjakov Severne Amerike zahteva vrnitev izhoda na morje Sutorina BiH

Kongres Bošnjakov Severne Amerike (KBSA) v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje genocida iz Kanade (IGK) ter s podporo ameriških in kanadskih organizacij in intelektualcev javno opozarja vse politične subjekte v Bosni in Hercegovini, zlasti Predsedstvo Bosne in Hercegovine, da je Sutorina del državnega bosanskohercegovskega ozemlja in da nihče nima pravice podpisovati dokumentov v imenu bosanskohercegovske države in njenih državljanov, ki vplivajo na njeno ozemeljsko celovitost, suverenost, politično neodvisnost in mednarodno subjektiviteto, poroča bosanska tiskovna agencija Patria (NAP).

- Bosna in Hercegovina je vstopila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dvema izhodoma na morje: Neum pri Kleku in Sutorina pri Herceg Novem – navaja pismo KBSA in IGK.

- Ti izhodi so bili pred tem potrjeni na Berlinskem kongresu leta 1878. Dokazi o mejah Bosne in Hercegovine se nahajajo na Dunaju in v Dubrovniku in jih je mogoče pridobiti diplomatsko. Ob oblikovanju AVNOJ-ske Jugoslavije je imela Bosna in Hercegovina meje, določene z Berlinskim kongresom.

Ustav Federativne Ljudske Republike Jugoslavije z dne 31. januarja 1946. je določal, da lahko samo Ljudska skupščina Federativne Ljudske Republike Jugoslavije izvaja razmejitev med ljudskimi republikami, ter da se meje Ljudske Republike Bosne in Hercegovine ne morejo spreminjati brez njenega soglasja.

V skladu s tem je bila Sutorina na zemljevidih vrisana kot bosanskohercegovski izhod na odprto morje. Zamenjava ozemlja Sutorine s skoraj 9.000 hektarji in sedmimi kilometri morske obale pri Boki Kotorski za Lovišta na Sutjeski je bila opravljena leta 1948, po neformalnem ustnem sestanku Đure Pucarja Starega iz Bosne in Hercegovine in Blaža Jovanovića iz Črne Gore, o čemer ni nobenega pisnega dokaza. Šele takrat so se pojavili prvi zemljevidi, ki Sutorino vrisujejo znotraj Črne Gore.

Izražajoč mnenje severnoameriških Bošnjakov in mnogih ameriških in kanadskih intelektualcev, KBSA in IGK menita, da je povsem nerazumno sprejeti podpis dokončnih mej s Črno Goro, dokler Mednarodno sodišče ne na podlagi bosanskohercegovske zahteve ne arbitrira tega vprašanja. Pravico razpolaganja z državnim ozemljem, navaja njuno pismo, ima samo Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine in njeni državljani.

- Pozivamo Predsedstvo Bosne in Hercegovine kot najvišji organ oblasti, zadolžen za zaščito ozemeljske celovitosti države, naj takoj ustavi kakršnakoli pogajanja v smislu odpovedi izhoda na odprto morje.

KBSA in IGK bosta takoj obvestila pristojne ameriške in kanadske organe o tem primeru in od njih zahtevala aktivnost pri zaščiti ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine, na kar so zavezani kot članice Sveta za implementacijo miru v Bosni in Hercegovini – je med drugim zapisano v odprtem pismu severnoameriških Bošnjakov, ki so ga poslali Predsedstvu BiH, poroča NAP.