Konaković v New Yorku z ministri Ameriško-jadranske listine

(Patria) - Minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Elmedin Konaković se je danes, tretji dan zasedanja Generalne skupščine ZN, srečal z ministri držav članic Ameriško-jadranske listine (A5).

V svojem nagovoru se je dotaknil varnostnih razmer, s katerimi se svet trenutno sooča, z prepričanjem, da je to srečanje hkrati tudi potrditev volje in pripravljenosti regije Zahodnega Balkana za poglobitev nadaljnjega sodelovanja, ponovno potrditev partnerstva v duhu spoštovanja dobrososedskih odnosov in skupnih interesov.

Svoj pogled in upanje o svetlejši prihodnosti EU in Zahodnega Balkana je ponazoril s citatom Nelsona Mandele „Vedno se zdi nemogoče, dokler se ne naredi“.

To je pojasnil s spominom, da je regija Zahodnega Balkana v zadnjih dveh desetletjih dosegla znaten napredek, čeprav je imela zelo mračno povojno realnost in se je takrat zdelo nemogoče združiti države Zahodnega Balkana. Sedaj so Albanija, Hrvaška, Črna Gora in Republika Severna Makedonija članice Nata, Hrvaška je članica tako Nata kot EU.

Bosna in Hercegovina je država kandidatka za članstvo v EU in na tej poti napreduje, sodelovanje BiH z Natom pa prav tako v veliki meri prispeva k ustvarjanju naprednejšega in mirnega okolja v regiji.

Spomnil je, da se je situacija, zlasti v BiH, zdela nemogoča, vendar nedavno sprejeti reformni zakoni nedvomno predstavljajo potrebne korake, ki BiH približujejo EU.

Trenutno je ključno, da partnerji v EU prepoznajo in priznajo to dejstvo, uvidejo naš napredek in da prihodnja poročila Evropske komisije BiH potisnejo naprej v paket širitve. Potrebujemo razumevanje in medsebojno pomoč pri skupnih, pa tudi posameznih ciljih, ki vodijo v družino EU.

Ruska invazija na Ukrajino je spodbudila EU, da spozna strateški pomen regije Zahodnega Balkana, Zahodni Balkan pa je potrdil polno in nedvoumno zavezanost perspektivi članstva v EU in poziva k pospešitvi pristopnih procesov.

To je odličen zagon in trenutek, ki ga morajo voditelji EU izkoristiti za integracijo regije. Zahodni Balkan krepi strateški dialog z institucijami EU in kot je bilo nedavno rečeno na vrhu Brdo-Brioni, se morata EU in Zahodni Balkan čim prej pripraviti na širitev, najkasneje do leta 2030, lahko naredimo tisto, kar se je zdelo nemogoče, in sicer z skupnim delom na doseganju evropskih standardov, dobrim upravljanjem, funkcionalno trgovino, gradnjo stabilnosti in varnosti. Dvojno in večstransko sodelovanje mora biti kontinuirano.

Na koncu je Konaković izrazil upanje in optimizem, da bo naporno delo in transformacija zabeležilo rezultate, ki bodo BiH in regijo Zahodnega Balkana pripeljali do končnega cilja.