Konaković in trojka sta s temo o 'pokritih sodnicah' prikrivala Dodika in dejanske razloge za neizglasovanje zakona o sodiščih

Piše: A. Čorbo-Zećo

Ni bilo treba dolgo čakati, da končno spoznamo, da so opozicijske stranke imele popolnoma prav, ko so trdile, da 'nošenje naglavne rute' ni ključni problem, ampak da predvideni zakon zmanjšuje pristojnosti države, in da zaradi tega zakon o sodiščih BiH ne pride na dnevni red Sveta ministrov BiH.

Čeprav je Elmedin Konaković, minister za zunanje zadeve BiH, 23. avgusta javnost prepričeval, da so samo te določbe diskriminatorne in da je treba 'še to uskladiti', je po tem, ko je bil včeraj zakon o sodiščih ponovno umaknjen z dnevnega reda Sveta ministrov BiH, tudi sam Konaković priznal, da gre vendarle za druge neskladnosti.

„Glede zakona o sodiščih imamo dodatna posvetovanja. Zame niso nič posebej zahtevna, vendar niso niti nepomembna. Danes sem na primer v enem členu videl potencialni problem, ki se nanaša na verske simbole, kar bi lahko pomenilo, da pokrite sodnice islamske vere v kakšni sporni razlagi morda ne bi mogle biti sodnice ali opravljati teh pravosodnih funkcij. Zato smo zahtevali dodatna pojasnila, da bi se izognili tej vrsti diskriminacije. Dogovor je, da te stvari, ki jih je treba še uskladiti na strokovni/tehnični in deloma politični ravni, sprejmemo do konca jutrišnjega dne ali v petek zjutraj, da bi po dogovoru in našem načrtu v ponedeljek na še eni seji Predstavniškega doma PSBiH bili vsi ti dogovorjeni dokumenti sprejeti in tako pripravljeni na potrditev v Domu narodov 30. tega meseca,“ je dejal Konaković, tik preden sta bila sprejeta zakon o vinu in VSTV.

Od takrat je minilo že več petkov in ponedeljkov, kmalu pa bo 30. september, zakon o sodiščih pa ni bil dogovorjen, in izvedeli smo tudi, da je bila 'naglavna ruta' očitno Konakovićeva ovira pred morebitnimi kritikami javnosti, saj niso bili sprejeti vsi 'dogovorjeni' zakoni, obljubljali pa so, da bodo šli vsi v paketu.

Igra s čustvi se je uradno končala včeraj, 14. septembra, ko je tudi Konaković priznal, da poleg 'naglavnih rut' obstajajo tudi drugi problemi. Seveda so ti veliko večji in pomembnejši v kontekstu države Bosne in Hercegovine.

Namreč, po novem umiku zakona o sodiščih s seje Sveta ministrov BiH je Konaković dejal, da so, med drugim, zahvaljujoč spet pisanju novinarjev (opozicije ni mogel pohvaliti), uočeni nekateri pomanjkljivosti v prvem predlogu zakona, ki predvideva ustanovitev Višjega sodišča.

„Imamo tudi mi svoje pripombe, vprašanje pristojnosti sodišča, sedeža sodišča. Strinjali smo se, da bo v entitetu Republika srbska, vendar ne vidimo, zakaj bi moral biti v Banja Luki, izključno iz praktičnih razlogov. Zakaj bi morali priprte osebe prevažati iz Vzhodnega Sarajeva v Banja Luko,“ je dejal Konaković.

Pokrite sodnice so izginile in dokončno je razkrito, da so problemi vendarle bistveni, spet pa izsiljuje Milorad Dodik.

To je bila tudi odlična priložnost, da bi stranke trojke morda opozorile tudi na dejstvo, da bi se baza za namestitev in usposabljanje Enota za specialno podporo, ki se nahaja v Vzhodnem Novem Sarajevu, morala premestiti v Federacijo, saj je sedež Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) prav tako v Vzhodnem Sarajevu.

Toda to očitno nikogar ne zanima, niti to, da je Regionalni urad Sarajevo nameščen v stavbi SIPA-e v Lukavici. Odpravljanje dolgoletne krivice in kršenje zakona očitno nikogar ne zanima, niti pri tako pomembnem vprašanju. Zato Dodik zelo dobro ve, kaj želi, neiskrenost njegovih partnerjev pa dodatno zmede javnost in dodatno ščiti Milorada Dodika in njegovo secesionistično politiko.

Tako smo tudi na tem primeru izvedeli, da tempo dela Sveta ministrov BiH določa Dodik in ministri SNSD, ki so, kot opomnik, grozili z umikom iz institucij Bosne in Hercegovine.