Končni politični obračun z mediji: Pokop medijskih pravic in svoboščin!

Piše: Senad Omerašević/Hayat

Svobodni mediji so največji prijatelji demokracije in demokratičnih družb. In največji sovražnik totalitarnih sistemov in posameznikov s takšnimi ambicijami. Demokratična oblast medijem omogoča nemoteno delo. Totalitarna pa si prizadeva za popoln nadzor nad mediji.

Totalitarna oblast ne želi upravljanja, temveč vladanja. Zato totalitarni voditelji prezirajo dejstva – sami želijo „proizvajati dejstva“, torej dejstva prilagajati lastnim lažem. Totalitarnim voditeljem mediji niso potrebni kot vir verodostojnih informacij, temveč kot orodje, ki bi potrjevalo njihova lažna prerokovanja in omogočalo popolno oblast.

Sedanja oblast v Bosni in Hercegovini, v obeh njenih entitetah, kaže, da si želi totalitarnega vladanja, nikakršnega demokratičnega upravljanja. Za takšno trditev obstaja veliko dokazov. Predstavili jih bomo. Pred tem pa si poglejmo, zakaj oblast ne mara medijev in novinarjev, ki jih ne nadzoruje popolnoma.

Zadnja raziskava, ki jo je izvedel Friedrich-Ebert-Stiftung v Bosni in Hercegovini in Združenje BH novinarjev, je pokazala, da državljani BiH najbolj zaupajo medijem (61,8 %). Na drugi strani državljani najmanj zaupajo, uganili ste, politikom in političnim strankam (16,6 %). Nadalje je raziskava pokazala, da je TV prevladujoč vir informacij za državljane v Federaciji. In vse druge raziskave, domače in tuje, v zadnjih letih pridejo do enakih zaključkov. Te informacije so bile za oblast alarm(antne), a hkrati tudi pokazatelj poti, po kateri lahko pridejo do državljanov, ki jim ne zaupajo: obvladati medije za vsako ceno.

Najaktualnejša kriza, ki bi lahko privedla do ugasnitve medijev, natančneje televizij, ki jih, poudarimo, največ državljanov uporablja kot vir informacij, se tiče merjenja gledanosti. Namreč, od petka (24. 5. 2024) TV-postaje v Bosni in Hercegovini nimajo rezultatov gledanosti svojih programov. To je razplet po odločitvah aktualne direktorice Inštituta za meroslovje Bosne in Hercegovine Milice Ristović-Krstić (SNSD). Kakovost merjenja navad TV-gledalcev v BiH nikoli ni bila na zavidljivi ravni. In pogosto smo kritizirali način, na katerega je bilo izvajano. O tem enako mislimo še danes. Vendar je slabše od dokončno nezanesljivega merjenja nikakršno merjenje. Zakaj? Komercijalne TV-postaje se v največji meri financirajo s prihodki od reklam. Cene reklam se določajo na podlagi rezultatov gledanosti. Ko ni gledanosti, ni obračuna, nato pa niti denarja.

Posledično niti plače delavcem, lastne produkcije, nakupa programov… Seveda oblast Trojke, SNSD-ja in HDZ-ja to odlično ve. Dve najvplivnejši domači TV-postaji, ki se predominantno financirata od reklam, sta Hayat in BN. Hkrati imata ti dve TV-postaji zdrav kritični odnos do oblasti – kar je tudi ena od nalog svobodnih medijev. Kljub temu sta zaradi tega ta dva medija v največji meri v nemilosti oblasti, ki kaže totalitarne ambicije.

Z odpravo merjenja gledanosti, ki nedvomno prizadene tudi vse druge komercialne TV-postaje, oblast doseže učinek „z enim kamnom dva zajca“. Če se kriza z merjenjem gledanosti nadaljuje le nekaj mesecev, bo sledilo odpuščanje stotin delavcev, drastično zmanjšanje lastne produkcije, možna pa je tudi popolna ugasnitev signala. Vse to ni nič drugega kot poskus omejevanja medijskih pravic in svoboščin.

Še več dokazov je, da je oblast vstopila v zaključno fazo obračuna z mediji. Kot to zdaj počne s zasebnimi postajami, je oblast že udarila po javnih oddajnikih. Razen, seveda, tistih, ki jih je mogoče šteti za režimske, kot sta RTRS ali TVSA. Trojka je nedavno ugasnitev signala FTV-ja bodisi naročila bodisi privolila vanjo. Takšnega dejanja ni bilo od 90. let in rušenja oddajnikov. FTV bi bil ugasnjen še danes, če sodišče ne bi odredilo drugače. Kakšen je greh FTV-ja?

Največji je, kot to sami pri FTV-ju trdijo, da ima kritični odklon do oblasti Trojke. A totalitarna oblast tega očitno ne odpušča. Čeprav je bil izvajalec ugasnitve signala BHRT, si niti sami niso povsem prepričani, koliko časa bodo še oddajali lasten signal. Namreč, že so napovedali ukinitev 15 oddaj lastne produkcije ter skrajšanje številnih drugih oddaj.

V svoji bahavosti in s totalitarnimi ambicijami oblast ne skriva, kako želi, da javni oddajniki prenehajo biti javni in postanejo strankarski. Predsednik stranke NiP in državni minister za zunanje zadeve je to zelo transparentno izrazil: Dolgoročno rešitev pričakujemo, ko bodo v upravah obeh javnih oddajnikov, tako FTV-ja kot BHRT-ja, sedeli ljudje, ki delajo tako, kot politike Trojke od njih zahtevajo.

Da gre za politični dogovor o obvladovanju medijev, je potrdil tudi Konakovićev partner, predsednik HDZ-ja Dragan Čović. Potrdil je, da se je oblast dogovorila, da postavijo celo politično usposobljene urednice: Mi bi jutri morali imeti na dnevnem redu imenovanja in ko gre za FTV, nadzorni odbor, upravni odbor, uredništvo in vse, kar gre v skladu z zakonom. In prav tako že dolgo vztrajamo kot partnerji, ki imajo večino, da to delo zaključimo.

Kako partnerji zaključujejo delo z mediji, najbolje vedo mediji in novinarji, ki se v BiH poskušajo pošteno opravljati svoje delo – izpostavljeni so pritiskom, verbalnim in fizičnim napadom ter poskusom omejevanja financiranja. Da preživljajo svoje najtežje dni v zadnjih dveh desetletjih, kažejo tudi mednarodne raziskave. Zaključek raziskave Mednarodnega inštituta za medije iz Dunaja je, da je „stanje svobode medijev v Bosni in Hercegovini alarmantno“. Konzorcij mednarodnih organizacij, ki spremljajo stanje svobode medijev v Evropski uniji, zaključuje naslednje: „Medijske svoboščine v Bosni in Hercegovini so dramatično ogrožene, glasila in novinarji v tej državi pa so izpostavljeni stalnim in vse močnejšim pritiskom, s katerimi je ogrožena njihova pravna in fizična varnost.“

Nadalje, Bosna in Hercegovina je letos pričakovano padla na Svetovnem indeksu medijskih svoboščin Novinarjev brez meja (RSF). Nahaja se na 81. mestu v primerjavi z lanskim letom, ko je bila na 64. mestu, in je letos najbolj nazadovala od vseh držav Zahodnega Balkana. Svetovni indeks medijskih svoboščin kaže, da so medijske svoboščine po vsem svetu ogrožene prav zaradi oblasti – ljudi, ki bi jo morali jamčiti.

Krepitev medijskih svoboščin v Bosni in Hercegovini je med 14 reformnimi prednostnimi nalogami, ki jih je Evropska komisija opredelila že leta 2019, da bi pospešila pot k članstvu v Uniji. Deklarativno je oblast v Bosni in Hercegovini proevropska, v bistvu pa je glede na odnos do medijev totalitarna. V svojem končnem obračunu si prizadeva utišati vse neodvisne novinarje, popolnoma obvladati in pod absolutni nadzor postaviti javne oddajnike, zasebne neodvisne medije pa, če jim bo to dovoljeno, najraje ugasniti.

Bolj ko bo oblast uspešna v svojih totalitarnih namenih, ne bo le poraz medijev, temveč bo celotna družba nepovratno in nenadoknadljivo izgubila.