Komšićeva analiza: 'Ruska duša' razkriva, da Ukrajina ni edini cilj, 'srbski svet' je del strategije

SARAJevo, (Patria) - Ivo Komšić, doktor filozofije, nekdanji župan Sarajeva, je analiziral medijske nastope ruskega veleposlanika v BiH Igorja Kalabuhova, ki kot nekakšen tiskovni predstavnik Kremlja napoveduje, kako daleč bo šel Putin v vojni v Ukrajini. V tem kontekstu je neizogibno oceniti tudi vpliv na BiH in Balkan.

V BiH, državi ruske cone vpliva, a še na obrobju agresije na Ukrajino, je Putinov veleposlanik Igor Kalabuhov dal intervju za lokalno televizijo FACE TV voditelju Senadu Hadžifejzoviću. Kalabuhov je očitno podcenil izkušenega novinarja, ki je v sproščeni atmosferi, kot da gre za priložnostno srečanje, izrekel tudi tisto, česar morda ni želel. Pravzaprav je dobil odgovore na najpomembnejša vprašanja, ki se danes postavljajo. Začnimo z vprašanjem, zakaj sta BiH in Hrvaška v središču pozornosti, čeprav sta na obrobju oboroženih spopadov in ne spadata v "ruski svet".

Odgovor na to vprašanje je razumljiv le z vidika Putinove vojne ideologije. Obe državi sta v istem geopolitičnem prostoru s Srbijo, državo pravoslavja, in v obeh živijo pravoslavci. Sta del "srbskega sveta", kar je "ruski svet". Po najnovejšem memorandumu SANU so zahodne meje tega "sveta" tiste iz pretekle vojne, Virovitica-Karlovac-Karlobag. "Ruska duša" se rešuje tudi tam.

Torej, lažna je teza, da je bila Ukrajina napadena, ker želi v NATO ali EU. To je le povod. V Ukrajini se rešuje "ruska duša", kar je veliko več kot članstvo v kakšni zvezi in pragmatično-politični dobiček.

Duša se ne da kvantificirati, ne da se je celo politizirati, ker je nad vsako politično idejo. Ko se v slovanski tradiciji poziva na dušo, ko se reče "nadušo ti", "duše mi moje", "dobre duše", je to več kot dobrota in morala, kot prisega, kot privrženost, kot zaupanje. Enako je s sopomenkami: "dušman" (sovražnik), "brezdušen" – to je več kot sovražnost, ker sovražnik z dušo je lahko manj nevaren kot prijatelj brez duše. Še posebej "duša" dobi poseben pomen, če je ljudska, če je v njej vsebovana zgodovinsko-kulturna substanca nekega naroda. Tu gre za "rusko dušo". Po besedah Kalabuhova Putin s "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini rešuje "rusko dušo", Ukrajinci so ruska brata, skupaj z Belorusi – to so iste duše. Gre za dušo, ki jo je treba rešiti. Veleposlanik je v svojem nastopu vztrajno ponavljal: "Rusija v Ukrajini ne vodi vojne, osvobaja ukrajinski narod", osvobaja "rusko dušo" ukrajinskega naroda, ker je ta "duša" obseden s vrednotami zahodne civilizacije.

Za Putina je problem, da so Ukrajinci izgubili dušo, ki ni le njihova, ampak je tudi ruska, to je ista duša. Rusija ne more dovoliti, da ruska duša izgine, da se razblini, da izgubi substanco. Če narod izgubi dušo, izgubi sebe, nima prihodnosti. Naloga Putinove generacije je rešiti "rusko dušo", zagotoviti ji prihodnost. Po besedah veleposlanika "ne moremo preboleti ruske duše", kar pomeni, da jo je treba reševati za vsako ceno. To je "zgodovinska naloga generacije", torej sedanjih voditeljev Rusije na čelu s Putinom. Vsa generacija se mora zavzeti, žrtvovati za prihodnje generacije – Kalabuhov je nenehno poudarjal to generacijsko zgodovinsko nalogo.

"Ruska duša" je po besedah veleposlanika temelj ruske civilizacije in se v Ukrajini rešuje. Ukrajinska duša je v "tujih rokah", treba jo je iztrgati iz njih in vrniti nazaj. To vprašanje je treba "razčistiti", Putin je prevzel "zgodovinsko in človeško" odgovornost, da se "to vprašanje očisti za prihodnje generacije".

Treba je ustaviti Zahod, ki želi "kulturološko uničiti Rusijo", trdi Kalabuhov. Ko bo to "razčiščeno", ko bo to rešeno, bodo pridobljeni "novi spodbujalci za vzpostavitev novega sistema". To bo "nova struktura", iz katere se bo šele določal odnos Rusije do sveta. Ta "nova struktura" je nova ruska civilizacija, z novo "rusko dušo". Torej, Putin v Ukrajini ne vodi vojne proti Ukrajini in ukrajinskemu narodu, oni so le naključna žrtev. Vojna se vodi proti zahodni civilizaciji, ki jo utelešata EU in NATO. Obe ti združenji sta sovražnika, ki ju je treba uničiti.

Odgovor na vprašanje, kako daleč bo šel Putin v Ukrajini, je jasen. Dokler ne uniči NATO in EU. To je izjavil Putinov veleposlanik, to je prava informacija za NATO in EU. Iz te namere je treba dati tudi odgovor na Putinovo agresijo na Ukrajino. "Ruska duša" je ogrožena, dokler obstaja NATO in njegove zahteve po ruskem okolju. Tja spadajo vse "sovjetske države", to je torej okvir, ki ga je Putin začrtal. Po izjavi veleposlanika je Ukrajina le platforma za "reševanje" ostalih "sovjetskih držav" pred Zahodom in njegovo civilizacijo. Kajti, kot je dejal veleposlanik: "Kaj vam ta NATO daje od kulture?", "prinesel vam je korupcijo in kriminal skozi zahodne naložbe". Vsi, ki so pod tem vplivom, ostanejo "brez duše", treba jih je osvoboditi.

Zaporedje osvobajanja bo določil Putin. Zdaj je na vrsti Ukrajina. "Kako veste, da nimamo načrtov za Hrvaško, Poljsko in Madžarsko?", se je veleposlanik z izzivalnim vprašanjem obrnil na voditelja. Nato se je popravil in omilil s trditvijo, da je NATO sovražnik in da ima Rusija načrt za NATO. Torej, Putin ve, kaj bo storil z Natom, ali ve NATO, kaj bo storil z njim? NATO je obkrožil Rusijo in izvaja "derusifikacijo" teh držav, kar je nevarno, to je treba preprečiti. Spopad je spopad civilizacij, takšni spopadi v preteklosti so se vodili do iztrebljenja. Del napada na rusko civilizacijo so tudi sankcije, ki jih je uvedel Zahod. Za Putina je torej Zahod že v vojni z Rusijo, vendar tega še ne ve in ne jemlje resno. Putin razume. "Celotna Evropa je na seznamu sovražnikov Rusije, ker je uvedla sankcije", bo izjavil veleposlanik. Pri tem ni toliko odgovorna Evropa kot Washington. Iz Washingtona se onemogoča razvoj močne Evrope, ne dovoljuje se povezovanje Evrope z Rusijo, to je strategija ZDA, po besedah veleposlanika. ZDA želijo Evropo vezati nase, želijo izolirati Rusijo in jo obkrožiti z Natovimi silami.

Torej, v nekaj korakih so cilji Rusije jasni.

Prvič, Kalabuhov je razkril, da bo Putin svojo "posebno vojaško operacijo" izvajal v Ukrajini do končne zmage. Ta zmaga pomeni prisiliti Ukrajino s strategijo "sežgane zemlje" k pogajanjem, na katerih bo sprejela kapitulacijo in samostojnost samooklicanih republik Doneck in Lugansk. Kar zadeva Krim, po besedah veleposlanika, o njem ni pogajanj, Krim je dokončno ruski.

Drugič, Putin bo vojskoval, dokler ne bo nekdanjih "sovjetskih držav" (izraz Kalabuhova) ponovno spravil pod ruski nadzor. Z drugimi besedami, vojna se ne bo končala v Ukrajini. Putin želi obnoviti meje sovjetske Rusije, mogočno cesarstvo "ruskega sveta".

Tretjič, veleposlanik Kalabuhov je razkril tisto, kar se je slutilo v ozadju vseh dosedanjih Putinovih "posebnih akcij", in to je njihova legitimacijska ideologija. Ideološka podlaga in njena širina razkrivata širino "posebnih vojaških akcij", s katerimi se uresničuje. Ne gre torej za vojno za ozemlja, naravna bogastva, ekonomsko premoč, nekakšen prestiž ali dominacijo. Gre za nekaj višjega, vsi ti pragmatično-politični razlogi pa so le povod. Veleposlanik je to ideologijo formuliral preprosto, brez obsežnih teoretičnih obrazložitev, kot reševanje "ruske duše". Z tem sinteznim in razumljivim pojmom se je izognil široki razpravi o "ruskem svetu", o "sveti Rusiji" pravoslavja, o razdeljenem ruskem narodu, o "Novorusiji", o enotni ruski kulturi, ruski civilizaciji itd.