Komšićev poskus reševanja Komisije za nacionalne spomenike režimski mediji in Bećirovićev kabinet razglasili za blokado

(Patria) - Federalna televizija je v osrednji informativni oddaji "Dnevnik 2" javnosti predstavila dilemo o glasovanju članov Predsedstva BiH glede predloga za vrnitev tujcev v Komisijo za nacionalne spomenike.

Medtem ko sta Denis Bećirović in Željko Komšić glasovala za vrnitev tujcev v Komisijo, je Željka Cvijanović glasovala proti.

Takšen izid znotraj Predsedstva BiH je sprožil razpravo o tem, ali ima član Predsedstva BiH iz entitete RS pravico, da se prek Narodne skupščine Republike srbske sklicuje na zaščito vitalnega (entitetnega) interesa.

Da bi se takšni situaciji izognili, se je predsedujoči Predsedstva BiH Željko Komšić obrnil na visokega predstavnika v BiH kot vrhovnega razlagalca Ustave z naslednjim vprašanjem:

"Ali imenovanje mednarodnih predstavnikov v Komisijo za ohranjanje nacionalnih spomenikov predstavlja sui generis in izključno vzpostavljen postopek v skladu z Aneksom 8, v okviru katerega se ne more razglasiti kršitev vitalnega entitetnega interesa, kot je določeno v členu V/2 (d) Ustave Bosne in Hercegovine.”

Glede na to, da odgovor iz Ureda OHR-ja še ni prispel, so režimski mediji in pridruženi portali režima obtožili predsedujočega Predsedstva BiH, Komšića obtožili namerne blokade in domnevnega škandala.

Isto je bilo, po informacijah, s katerimi razpolagamo, storjeno v dogovoru s kabinetom Denisa Bećirovića.

Bećirović namreč na noben način ni izrazil nasprotovanja Komšićevemu koraku, da zaprosi za mnenje OHR, vendar pa je, kot izvemo, prek svojih sodelavcev prek režimskih medijev sprožil dezinformacijo o tem, da Komšić blokira vrnitev tujcev v Komisijo za nacionalne spomenike.

Prav tako, kot izvemo, glavni motiv za takšen Komšićev korak in izostanek podpisa na Odločbi ter zahtevo po mnenju OHR, leži v nameri, da se onemogoči Željki Cvijanović pri vložitvi zahtevka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem BiH.

Glede na trenutajno konstelacijo znotraj Ustavnega sodišča BiH je povsem jasno, da bi to imelo za posledico zavrnitev odločitve in nevarnost, da BiH ostane brez Komisije.

Komšićeva zahteva do OHR-ja je bila poslana z jasnim namenom, da se takšen poguben scenarij prepreči.

To je, kot je mogoče sklepati, znano tudi Denisu Bećiroviću, vendar so iz Bećirovićevaga kabineta očitno ocenili, da je Komšićev poskus reševanja celotne zadeve prek režimskih medijev bolj donosno predstaviti kot sodelovanje pri blokadi, čeprav gre za popolnoma obraten pomen Komšićeve zahteve do OHR-ja.