Komšić: Vlast v FBiH je vsiljena po želji Plenkovića, Dodik je Plenkovićev igralec

(Patria) - Predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine za srbski časnik Danas govori o odnosih s Srbijo in Hrvaško, vlogi Milorada Dodika in Andreja Plenkovića, ideji državljanske države, Daytonu, volitvah v RS in pritiskih na Bosno in Hercegovino.

„Ne prizivamo nikakršne destabilizacije Srbije, še manj pa eskalacije nasilja, ki je grozilo ali morda še vedno grozi glede na aktualne politične odnose v Srbiji, saj bi to pomenilo le dodatno destabilizacijo regije,“ pravi v intervjuju za Danas Željko Komšić, predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine.

Dodaja, da si Bosna in Hercegovina s Srbijo želi normalne sosedske odnose in sodelovanje, zlasti gospodarsko, tam, kjer „obe državi imata tako svoj konkretni kot tudi skupni interes“.

Hkrati opozarja, da je Milorad Dodik, kot pravi, „najpomembnejši človek Zagreba v Bosni in Hercegovini“, ter da je sodelovanje Andreja Plenkovića in Dodika dolgo in intenzivno in „na škodo Bosne in Hercegovine, pa če hočete tudi na škodo dela srbskega naroda v Bosni in Hercegovini“.

Glede morebitnega razkola na relaciji Dodik – Vučić, je Komšić izrecit: „V tem odnosu se ve, kdo je starejši, ne glede na to, kako spoštljivo se to obravnava, ker gre resnično za vprašanje moči, Vučić pa je tu močnejši.“

Na vprašanje, ali je uradnemu Beogradu in Zagrebu mar za dobre odnose z Bosno in Hercegovino, Komšić pravi, da bi „cinik rekel, da se Beograd zdaj bolj ukvarja s sabo, zato nima časa, da bi se ukvarjal z Bosno in Hercegovino“.

„Šalo na stran, v zadnjih desetih letih so odnosi na relaciji Sarajevo – Beograd delovali po principu toplo – hladno. Bilo je tudi napetosti, a nikoli po krivdi bosanske strani, ker nismo mi krivi, da Srbija skriva vrsto obsojenih vojnih zločincev, ki so pobegnili iz Bosne in Hercegovine pred odsluženo kaznijo,“ poudarja Komšić.

Dodaja, da je bilo tudi nekaj gest, ki so vlile upanje v izboljšanje odnosov, a da so to vendarle ostale le – geste.

Ko gre za odnose med Sarajevom in Zagrebom, Komšić navaja, da so ti znatno bolj kompleksni in da so se v zadnjih desetih letih resno ohladili, začenši z, kot pravi, neutemeljenimi obtožbami nekdanje predsednice Hrvaške in njenih varnostnih organov.

„Obstaja tudi dimenzija vsiljene oblasti v Federaciji BiH, ki jo je vsilil Visoki predstavnik po milosti Andreja Plenkovića. Ta vlada nima legitimnosti državljanov, ker oblasti ni osvojila na volitvah, ampak s suspenzom Ustave FBiH. Sodbo o tem bodo povedali državljani na volitvah leta 2026,“ sporoča Komšić in dodaja, da je sedanja linija Trojke do Zagreba „pod vsako stopnjo dostojanstva“.

Glede stalnih groženj Milorada Dodika o odcepitvi RS in idej Dragana Čovića o „tretjem entitetu“, Komšić pravi, da so „vsi že siti teh groženj, ki nikogar ne navdušujejo“.

„Bosanskohercegovski Srbi in Hrvati v nobeni drugi državi, razen v tej in takšni Bosni in Hercegovini, ne bi imeli tako dobrega političnega statusa, pri čemer so še svoji na svojem. Kar je sporno, je stalna namera nacionalističnih politik, da kljub temu to državo razdrejo in jo postavijo pod nadzor sosednjih držav,“ opozarja Komšić.

Ob komentiranju sodelovanja Plenkovića in Dodika, Komšić pravi, da sta mu oba „skoraj enako nesprejemljiva“, ker interesov Bosne in Hercegovine nikoli ne bi podredil interesom Zagreba.

„To sodelovanje je na škodo Bosne in Hercegovine, pa tudi dela srbskega naroda v BiH, zlasti tistega, ki želi sodelovanje s Sarajevom. Dodiku izrazito ovira dobro sodelovanje državljanov Vzhodnega Sarajeva in Sarajeva, ker nenehno želi proizvajati konflikt, vendar mu to v zadnjem času ne uspeva,“ poudarja Komšić.

Dodaja, da Dodik in HDZ, kot pravi, vidita nevarnost v normalizaciji odnosov med Srbi in Bošnjaki.

„Milorad Dodik je najpomembnejši človek Zagreba v Bosni in Hercegovini, neprimerljivo pomembnejši celo od Dragana Čovića,“ zaključuje Komšić.

Nedavno nagovor na Oxfordu je izkoristil, da je poudaril, da je „država toliko močna, kolikor so močni njeni varnostni in obrambni kapaciteti“.

„Bosna in Hercegovina danes ni tako močna, kot bi si želel, vendar je dovolj močna. Imamo kapacitete, da se branimo. Spomnim, da se je Republika BiH leta 1992 branila brez vojske, danes pa imamo neprimerljivo več virov,“ pravi Komšić.

Na vprašanje o možnem „Daytonu 2“ Komšić odgovori kratko in jasno: „Ne bo nobenega Daytona 2. Združene države Amerike stojijo za Daytonskim mirovnim sporazumom in ne želijo njegovega razgradnje zaradi parcialnega nezadovoljstva ene politike.“

Ob komentiranju ponavljanja volitev na delu volišč v RS, Komšić poudarja, da je bilo očitno nepravilnosti, vendar bo pravi sodbi mogoče dati šele po ponovnem glasovanju.

„Že zdaj se lahko zaključi, da prihaja do resne polarizacije politične volje državljanov, kar prej ni bil primer,“ pravi.

Glede kandidature Slavena Kovačevića in napadov, ki prihajajo tako iz HDZ kot iz Trojke, Komšić pravi, da se ne bojijo ne njega ne Kovačevića, ampak – koncepta državljanske države.

„Bojijo se tega, da koncept državljanske države prepreči pot velikohrvatskim pretenzijam, po katerih Zagreb upravlja ne le s Federacijo BiH, ampak celo Bosno in Hercegovino, preko Dodika in HDZ-ja,“ zaključuje Komšić.

Na koncu, ko govori o položaju Srbije in Aleksandra Vučića, Komšić poudarja, da Bosna in Hercegovina ne želi destabilizacije sosed.

„To je notranje vprašanje Republike Srbije. Na nas je, da spoštujemo državljane Srbije in njihove demokratično izvoljene predstavnike, enako, kot pričakujemo, da se spoštuje Bosna in Hercegovina. Kar si želimo, so normalni sosedski odnosi in sodelovanje, ne glede na to, kdo je danes ali jutri na oblasti v Srbiji,“ sporoča Željko Komšić.