Komšić udeležencem 11. SBF-a: Celotna regija se mora obrniti prihodnosti in gospodarstvu

SARAJEVO, (Patria) - Član Predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Komšića je ob odprtju 11. Sarajevo Business Foruma nagovoril goste in visoke predstavnike, ki so v Sarajevu zaradi tega poslovnega dogodka.

„Zadovoljstvo mi je, da imamo priložnost, dve težki leti po izbruhu pandemije COVID – 19, zbrati gospodarstvenike in predstavnike oblasti na Sarajevo Business Forumu, da bi skupaj našli odgovore na izzive, ki so se pojavili pred nami v novih okoliščinah. Zelo sem vesel, da se tradicija nadaljuje, saj se je Sarajevo Business Forum uveljavil kot eden najpomembnejših poslovnih in investicijskih dogodkov v Jugovzhodni Evropi.

Na današnjem srečanju naj bi vam spregovoril moj kolega, predsedujoči Predsedstva Bosne in Hercegovine, gospod Šefik Džaferović. Vendar pa smo se zaradi nujne poti v New York in udeležbe na seji Varnostnega sveta ZN dogovorili, da vam tokrat spregovorim jaz.

Ne bom vam govoril o ekonomskih parametrih in poslovnih trendih, ker vi, ki se neposredno ukvarjate z gospodarstvom in naložbami, o tem veste več. Zato vam želim s svojim nagovorom predstaviti nekatere ključne usmeritve in prednostne naloge Bosne in Hercegovine, ki izhajajo iz naših mednarodnih obveznosti. Prav tako se želim dotakniti nekaterih globalnih izzivov, ki jih moramo upoštevati.

Evropska perspektiva celotne regije in naša želja po uskladitvi našega gospodarskega in upravnega sistema s standardi Evropske unije so nam zastavili določen okvir, znotraj katerega smo se odločili izvajati reforme in graditi temelje stabilnosti in blaginje. Ustvarjanje okolja, ugodnega za naložbe, se mora nujno opirati na odpravo nepotrebnih birokratskih postopkov in učinkovit boj proti korupciji.

Vendar pa sem poleg teh ključnih elementov prepričan, da mora celotna regija presegati iracionalne politične težnje iz preteklosti, ki vodijo v destabilizacijo, in se obrniti prihodnosti, povečanju gospodarske rasti, standardov družbe, ter tako preprečiti odliv aktivne delovne sile. Pot, ki se nujno vsiljuje kot edina logična, je pot regionalnega sodelovanja in približevanja standardov največjemu in najbližjemu trgu Evropske unije. Mislim, da bomo tako lahko bolj konkurenčni in privabili podjetja iz sveta, ki želijo imeti v Bosni in Hercegovini ter regiji svojo odskočno desko na trg EU. Verjamem, da je lahko ta regija most med velikimi trgi Evrope in Azije. V tej smeri je bilo storjenih več korakov.

Bosna in Hercegovina se aktivno zavzema za Skupni regionalni trg (CRM), ki je nastal v okviru Berlinskega procesa in je bil razdelan na vrhu v Sofiji. Na tem skupnem regionalnem trgu imamo že obstoječe regionalne institucije, ki državam regije pomagajo pri izvajanju najboljših praks in standardov EU na regionalni ravni, s čimer se pripravljamo na našo nadaljnjo pot ekonomske integracije Zahodnega Balkana v evropski trg. Spoštujem tudi druge pobude, vendar menim, da je treba prednost dati tistim, ki imajo strukturo, strokovno znanje in uradno koordinacijsko vlogo.

V Sarajevu je sedež Sveta za regionalno sodelovanje – RCC, ki aktivno nudi načrtovalsko podporo povezovanju regije na področjih prostega gibanja ljudi, raziskav, razvoja in inovacij. Prav tako Centralnoevropski sporazum o prosti trgovini – CEFTA aktivno dela na usklajevanju trgovinskih praks in odpravljanju ovir pri trgovini in zagotavljanju storitev. Prometna skupnost Jugovzhodne Evrope usklajuje dejavnosti obnove in izgradnje cestne in železniške infrastrukture regije, da bi boljša povezanost olajšala promet delovne sile in blaga, ter izboljšala varnostne standarde v prometu.

Končno, Energetska skupnost Jugovzhodne Evrope je tu, da usklajuje dejavnosti pri izvajanju obveznosti iz energetskih reformnih paketov o liberalizaciji energetskega trga in izboljšanju energetske infrastrukture ter Zelene agende, ki nas vodi k razogljičenju energetskega sektorja. Tukaj se želim malo zadržati in opozoriti na nujnost usklajevanja strateških razvojnih ciljev in naših obveznosti v boju proti podnebnim spremembam. Oktobra lani sem se udeležil Konference o podnebnih spremembah COP 26 v Glasgowu. V pripravi na to konferenco so specializirane ekipe za pripravo načrta energetske tranzicije pod okriljem Ministrstva za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH podale oceno okvirne vsote 17 milijard KM, ki jo je treba vložiti v energetsko tranzicijo do leta 2050, kar je končni rok za razogljičenje. Vabim vas, vlagatelje in poslovneže, da v sodelovanju z našimi institucijami sodelujete pri tem velikem projektu energetske tranzicije. Ta znesek 17 milijard KM predstavlja velik izziv, pa tudi priložnost za vse vlagatelje v tem sektorju. To pomeni naložbe v energetsko učinkovitost, razvoj energetskega trga, razvoj pametnih digitalnih omrežij za upravljanje porabe električne energije ter povečanje gradnje zmogljivosti in uporabe obnovljivih virov energije.

S Sofijsko deklaracijo o Zeleni agendi za Zahodni Balkan smo izrazili močno zavezanost, da bomo skupaj z EU delali na ustvarjanju podnebno nevtralne Evrope do leta 2050 ter trajnostnega kmetijstva in pridelave hrane.

Vendar pa potrebujemo pravično energetsko tranzicijo, ki obsega prehod s fosilnih na trajnostne in obnovljive vire energije, na način, ki upošteva pravice in obstoj delavcev, ki
zagotavljajo sredstva za življenje v tem sektorju. Bosna in Hercegovina je prav takšna država, kjer lahko nepripravljena in hitra energetska tranzicija povzroči velike socialne in gospodarske težave. Zato je pomembno, da energetsko tranzicijo spremljajo postopni programi socialnega varstva, prekvalifikacij ter ekološkega saniranja opuščenih premogovnikov in rudnikov.

Svet ministrov BiH je marca 2021. sprejel Nacionalno določeni prispevek (NDC) Bosne in Hercegovine za obdobje 2020. -2030. Po tem načrtu je brezpogojni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030 12,8 % v primerjavi z letom 2014., ali 33,2 % v primerjavi z letom 1990. Kar zadeva izkoriščanje premoga, je pogojni cilj za leto 2030 zmanjšanje 17,5 % v primerjavi z letom 2014., ali 36,8 % v primerjavi z letom 1990., s poudarkom na „pravični tranziciji“ v rudarskih območjih.

Na žalost se poleg težav z razogljičenjem energetskega sektorja soočamo tudi z energetsko krizo in krizo živilske industrije, ki ju je povzročila agresija Rusije na Ukrajino. Zato moramo računati tudi s tem, da bo vojna v Ukrajini še bolj zapletla odnose v svetovnem gospodarstvu, še posebej v energetiki in živilski industriji. Zato je treba razmišljati tudi o novih energetskih smereh in LNG terminalih za utekočinjeni zemeljski plin z namenom diverzifikacije oskrbe.

Poleg omenjenih dveh sektorjev je pomembno omeniti tudi potencial namenske industrije v Bosni in Hercegovini ter podpreti filmsko industrijo in oživljanje turizma v Bosni in Hercegovini ter regiji po omilitvi zdravstvenih ukrepov, ki jih je povzročila pandemija COVID – 19.

Na koncu se želim zahvaliti organizatorjem in strateškim partnerjem Sarajevo Business Foruma za odločnost, da se to srečanje izvede. Želim vam uspešno delo in veliko novih poslovnih stikov in idej,“ je dejal Komšić.