Komšić v Britaniji: Dayton ima elemente tako etnične kot civilne, ni popoln, a ga je mogoče izboljšati

(Patria) - Predsedujoči Predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić je danes imel govor v Domu parlamenta Združenega kraljestva na sprejemu ob praznovanju dneva državnosti Bosne in Hercegovine.

Gostitelja sprejema sta bili Medparlamentarna skupina za Bosno in Hercegovino (APPG for BiH), ki jo je vodila predsedujoča Alicia Kearns, in mreža BiH-UK Network.

Sprejema so se udeležili številni britanski parlamentarci, člani All-Party Parliamentary Group for Bosnia and Herzegovina, predstavniki diplomatskega zbora, bosansko-britanske skupnosti ter organizacije, ki delujejo na krepitvi odnosov med BiH in Združenim kraljestvom.

V svojem nagovoru je Komšić poudaril pomen dneva državnosti za zgodovinsko kontinuiteto in identiteto Bosne in Hercegovine ter izpostavil močne vezi med našima državama in stalno podporo Združenega kraljestva Bosni in Hercegovini.

Na začetku svojega nagovora se je Komšić zahvalil za organizacijo tega dogodka, katerega cilj je obeležiti dan državnosti BiH ter trideseto obletnico sklenitve Daytonskega mirovnega sporazuma.

- V teh dneh v Bosni in Hercegovini obeležujemo dva zgodovinska dogodka, ki sta zaznamovala in oblikovala življenja ter usode generacij državljanov Bosne in Hercegovine. To sta dogodka, katerih vpliv se bo zagotovo čutil tudi v prihodnosti ter se na podoben način odrazil na prihodnje generacije.

Obnova državnosti Bosne in Hercegovine se ni zgodila leta 1992. Obnova državnosti moje države se je zgodila 25. novembra 1943, med drugo svetovno vojno, sredi okupirane Evrope, med bojem proti nacistom in kvislingom.

Prvega zasedanja ZAVNOBiH-a, ki je imel vse elemente parlamenta Bosne in Hercegovine, so se udeležili vodstvo in člani Narodnoosvobodilnega gibanja, ki so ga sestavljali pripadniki vseh narodov Bosne in Hercegovine ter pripadniki različnih političnih opcij.

Na tem prvem zasedanju, nato pa še na drugem, so bile sprejete odločitve, s katerimi je bila Bosna in Hercegovina opredeljena kot enakopravna republika v okviru Jugoslavije, kar pa je še pomembneje, opredeljeno je bilo bistvo notranjih odnosov v Bosni in Hercegovini - je dejal Komšić.

Poudaril je, da je bila s prvim zasedanjem Bosna in Hercegovina opredeljena kot republika enakopravnih narodov, medtem ko so bila z drugim opredeljena enaka politična pravica vseh državljanov kot posameznikov v bodoči republiki.



- Če bi se lotili podrobnejše analize vsebine odločitev, sprejetih na teh dveh zasedanjih, bi lahko prišli do zelo zanimivih zaključkov, da so imele odločitve prvega zasedanja svojo ideološko podlago v sovjetskem komunističnem modelu ureditve odnosov med različnimi narodi in etničnimi skupinami v večetničnih državah, medtem ko imajo odločitve drugega zasedanja o enakopravnosti državljanov svojo podlago v demokratičnih tradicijah zahodnih držav - je navedel Komšić.

Opozoril je, da so podobna načela ureditve odnosov v Bosni in Hercegovini ohranjena tudi v Daytonskem mirovnem sporazumu, zlasti v Prilogi IV, ki je pravzaprav veljavna ustava Bosne in Hercegovine.

- Zakaj so takšne rešitve včasih delovale v Bosni in Hercegovini, danes pa delujejo slabo ali sploh ne, je posebno vprašanje - je poudaril Komšić.

Ko je govoril o trideseti obletnici sklenitve Daytonskega mirovnega sporazuma, oziroma o koncu vojne in agresije sosednjih držav na Bosno in Hercegovino, je dejal, da bo nekoliko oseben.

- V tistih dneh, ko so se Daytonski mirovni sporazum pogajali in podpisovali, sem bil jaz kot pripadnik Armade BiH v snegu, ki je bil tako globok, da se skozenj skoraj ni bilo mogoče premikati, na položajih na edini gori v Bosni in Hercegovini, na kateri nikoli ni bilo človeških naselij.

Ko je do nas prišla novica o koncu vojne, je bil prvi čustveni odziv, ki sem ga občutil, da to ni res. Nisem mogel verjeti, da je vojne konec. Zato, ko kritično govorimo o Daytonskem mirovnem sporazumu in rešitvah, ki jih vsebuje, nikoli ne smemo pozabiti dejstva, da je sklenitev miru vplivala na življenja ljudi, ki so do takrat preživeli vojno in nadaljevali življenje v miru.

Ta sporazum ni popoln, niti ni pravičen, vendar je vseeno pustil odprto možnost, da ga je mogoče izboljšati ali celo spremeniti v skladu z demokratičnimi načeli organizacije držav, zlasti na področju temeljnih človekovih pravic - so Komšićeve besede.

Na koncu se je zahvalil vsem našim zaveznikom in prijateljem, ki so nam pomagali tako v drugi svetovni vojni kot pri zaustavitvi vojne v Bosni in Hercegovini ob koncu prejšnjega stoletja.

- Prav tako se želim zahvaliti vsem tistim, ki se še danes zanimajo za Bosno in Hercegovino in nam na ta način pomagajo, da se sliši resnica o naši državi, da Bosna in Hercegovina resnično postane demokratična država in družba, da postane polnopravna članica evroatlantskih integracij. Vi ste zagotovo med njimi, med našimi prijatelji.

Še enkrat, vsem državljanom Bosne in Hercegovine - srečen dan državnosti Bosne in Hercegovine. Cenimo svojo domovino, kakor tudi mir, ki ga imamo! V današnjem svetu je to nekaj dragocenega in zelo pomembnega - je svoj govor zaključil Željko Komšić.