Komšić: Rekli so mi, da sem nor!

SDP BiH nikoli več ne bo takšen, kot je bil. SDP BiH je stranka, ki se nezadržno seli na politično obrobje.

Volilni rezultat iz leta 2010 je bil zgodovinski. Vsi, predvsem volivci, so pričakovali, da bo sonce v tej državi končno zasijalo, kot je treba. Toda žal je stranka, ki jo je Zlatko Lagumdžija v 17 letih vladavine spremenil v društvo ene same osebe, obkrožene z nekaj svojimi kloni, ki so slepo poslušali vodjo, socialno demokracijo in to državo le potegnila v prepad.

Razpad SDP-ja se je začel že na kongresu leta 2002, ko je pokojni Nijaz Duraković, ki je bil pravi socialni demokrat, domoljub in zaljubljenec v državo Bosno in Hercegovino, preroško napovedal to, kar se danes dogaja. Najhujši scenarij se je že takrat začel uresničevati.

Po njem so stranko zapustili Ivo Komšić, Miro Lazović, Nermin Pećanac... družba se je počasi, a vztrajno razredčila.

Medtem je Lagumdžija igral vlogo velikega vodje in s svojo megalomansko pohlepnostjo, narcisoidnostjo in bolnim egoizmom vse bolj poteptal plemenito idejo socialne demokracije.

Svojo željo po ohranitvi oblasti za vsako ceno je pokazal, ko je zaradi svojega ustoličenja na mesto vodje diplomacije polnih 16 mesecev blokiral izvolitev Sveta ministrov BiH.

Nato tudi z odnosom do takratnih koalicijskih partnerjev, SDA in SBB, ki jih je držal v „smrtnem objemu“, dokler jih je potreboval.

Volilni poraz, ki ga je SDP doživel oktobra letos, je le pokazal, da so volivci/državljani razočarani nad politiko te stranke, ki jo je začrtal Lagumdžija s svojimi kerberji.

Čeprav je bil na izrednem kongresu, sicer skozi iglene uši, za predsednika SDP-ja do rednega kongresa izvoljen Nermin Nikšić, se bistvenih sprememb pri izbiri ljudi v organe stranke ni zgodilo.  

Kolesa se še naprej vozijo navzdol in vse bolj pospešujejo. Odločitev Dževada Bećirevića, „kapitalca“ in človeka, ki je kot načelnik sarajevske občine Center pokazal, da je mogoče biti SDP-jevec, ki dela za dobrobit vseh državljanov, ne le Lagumdžijeve, je povzročila tektonski premik v že tako pretresenih temeljih stranke.

Njegov prehod v Demokratsko fronto bo povzročil (in se je že začel) domino efekt. Vse, kar je vredno in kar tej državi želi dobro, bo v prihodnjih mesecih zapustilo SDP.

Ko je Lagumdžija med svojimi zadnjimi predsedniškimi dnevi zmagoslavno napovedoval, da bo z utopitvijo Lazovićevega USD začel združevanje levice v BiH, je pričakoval, da bo tudi Željko Komšić svojo DF le pridružil SDP-ju, torej se bo „zadušil“ v stranki, ki jo je po burnem prepiru na eni izmed sej Predsedstva, jezno zapustil.

Profesorjev, pa tudi računica njegovih satelitov se je izkazala za napačno.

Proces združevanja levice poteka, vendar po Komšićevi recepturi. SDP se utaplja v DF. In tako bo potekalo, dokler stranka, ki jo je Lagumdžija uničil, ne postane tisto, kar je danes Stranka za BiH.

- Rekli so mi, da sem nor, je Komšić izjavil novinarjem ob zapuščanju seje Predsedstva SDP-ja, poleti 2012.

In kdo je zdaj nor? In kdo je normalen?