Komšić: Sodbe iz Strasbourga ovrže HNS-ove manipulacije odločbe Ustavnega sodišča BiH

SARAJEVO, (Patria) - Če bi nekateri politični akterji v Bosni in Hercegovini še naprej blokirali izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga v primerih Sejdić-Finci, Zornić, Pilav in Šlaku, bi s tem zagotovo postali glavni zaviralci evroatlantskih integracij, še posebej tistega dela, ki se tiče morebitnega članstva BiH v Evropski uniji, je za novinarsko agencijo Patria povedal član Predsedstva BiH Željko Komšić.

Navaja, da so štiri sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga, v katerih je bila ugotovljena sistemska diskriminacija v Ustavi BiH in volilni zakonodaji BiH, skoraj v celoti v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča BiH v primeru Božo Ljubić, ter da je zelo težko pomiriti ti dve pravni situaciji, saj sta si v svojem bistvu popolnoma različni, in sicer iz dveh razlogov.

"Štiri sodbe iz Strasbourga se večinoma nanašajo na izvolitev člana Predsedstva BiH, medtem ko se odločba Ustavnega sodišča BiH v primeru 'Ljubić' izključno nanaša na zapolnitev Doma narodov FBiH, ker je to zahteval tudi apelant, torej v tej odločbi izvolitev članov Predsedstva BiH ni bila obravnavana," pravi Komšić.

Ideja o tako imenovanem „legitimnem predstavljanju“ je, je dejal Komšić, le delno manipulativna interpretacija odločbe Ustavnega sodišča BiH, pri čemer je, meni član Predsedstva BiH, ustvarjena umetniška atmosfera o potrebi po spremembah na način, kot si ga predstavlja ena politična skupina, „kar bi nas oddaljilo od kakršnekoli nadaljnje evropske zgodbe.“

"Resnica je povsem drugačna. Bistvo je relativno preprosto. S svojim podpisom ali ratifikacijo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njeno vključitvijo v Ustavo BiH se je Bosna in Hercegovina zavezala, da bo temu mednarodnemu aktu dala prednost pred vsemi domačimi zakoni, kar vsekakor vključuje tudi volilno zakonodajo BiH. Še natančneje, najprej se morajo izvesti štiri sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga, kar nujno zahteva tudi spremembe Ustave BiH, nato pa na podlagi te nove ustavne rešitve potrebne spremembe volilne zakonodaje BiH. Tako bi bil pravilen vrstni red korakov," pojasnjuje Komšić.

"Zato je zelo pomembno, kar pogosto ponavljam na srečanjih s predstavniki mednarodne skupnosti, da Evropska unija in vse njene članice ne smejo opustiti evropskih vrednot in norm, ko gre za Bosno in Hercegovino, saj bi ustvarjanje takšnega morebitnega precedensa pomenilo neposredno spodkopavanje temeljev Evropske unije.“

"Prepričan sem, da to bruseljska administracija Evropske unije zelo dobro ve, tako kot to vedo evropske institucije, in zagotovo to vedo tudi države članice Evropske unije. Verjamem, da bo to razglašeno tudi skozi mnenje Evropske komisije o statusu kandidatke za Bosno in Hercegovino," je dejal član Predsedstva BiH Željko Komšić.

Povedal je, da je zaradi evropskih norm, njenih vrednot in standardov zelo pomembno vztrajati v boju proti vsem diskriminatornim določbam iz Ustave BiH in volilne zakonodaje BiH, kot tudi proti politikam, ki bi na obstoječo diskriminacijo uvajale nove in dodatne oblike diskriminacije, kot na primer, da bi se morebiti ugotovila neenaka vrednost glasu pri volitvah v Bosni in Hercegovini, kar zagovarjajo določene politične struje, predvsem tako imenovani HNS.

"Če bi kaj takega uspelo, bi to pomenilo tudi konec evropske poti za Bosno in Hercegovino, zato tudi moje izjave, da je vstop v postopke oblikovanja oblasti navdihnjen s tem, da se ustavijo takšne ideje o morebitnih spremembah volilne zakonodaje BiH, ki bi vsebovale kakršnokoli obliko diskriminacije in kršitve temeljnih človekovih pravic. Nasprotno, zagovornik sem sprejemanja celotne evropske pravne dediščine in njeno vključevanje v domačo zakonodajo Bosne in Hercegovine, kamor vsekakor spada tudi volilna zakonodaja BiH. To je načelo, za katerega se je vredno politični boriti," je zaključil Komšić.