Komšić: Politični akterji poskušajo odločanje Ustavnega sodišča BiH spremeniti v etnično, kar je nesprejemljivo

(Patria) - Član Predsedstva BiH Željko Komšić se je kot predlagatelj za mnenje Beneške komisije glede evropske prakse pri izbiri sodnikov v ustavna sodišča danes obrnil na 139. plenarnem zasedanju Beneške komisije.

Razlogi za njegov nagovor, v katerem je obrazložil elemente svoje zahteve, se nanašajo na nepreciznost določb Ustave Bosne in Hercegovine, ki se nanašajo na minimalne kvalifikacije za izbiro sodnikov v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, in zahteva, da se v okviru mnenja Beneške komisije izpostavi praksa, ki prevladuje v evropskih državah pri izbiri sodnikov v ustavna sodišča, da bi se takšna praksa uporabljala tudi v Bosni in Hercegovini.

Poudarjeno je bilo, da je Ustavna Bosne in Hercegovine, kot Aneks IV Daytonskega mirovnega sporazuma, napisan v terminologiji anglo-saksonskega prava, kar odpira prostor za pogoste samovoljne in neutemeljene interpretacije same Ustave.

Poleg tega je bilo posebej zahtevano, da Beneška komisija v svojih priporočilih jasno pove, ali je mogoče uporabiti etnično pripadnost pri zapolnjevanju Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine na način, da se to izvaja preko paritetne etnično utemeljene izbire sodnikov.

Predlagano je bilo tudi, med predstavitvijo in razpravo, da Beneška komisija v svojem mnenju, oziroma priporočilih in sklepu, izrazi svoje stališče tudi o tem, ali lahko sistem odločanja v Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine temelji na etnični in teritorialni (entitetni) osnovi.

V nadaljevanju preberite celoten Komšićev nagovor na plenarnem zasedanju Beneške komisije.

"Zahvaljujem se za vse napore Beneške komisije pri pripravi zelo dobrega osnutka mnenja Beneške komisije, ki bo v veliko pomoč pri vseh prizadevanjih za dvig kakovosti Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine na najvišjo možno raven, dovolite mi ob tej priložnosti, da izpostavim nekaj pomembnih vprašanj, ki so bila temeljna inspiracija za poslano zahtevo Beneški komisiji.

Na začetku mi dovolite, preden izrazim razloge iz moje zahteve za mnenje Beneške komisije, da izpostavim dejstvo, da je Ustavna Bosne in Hercegovine, kot Aneks 4 del Daytonskega mirovnega sporazuma, in da je napisan v terminologiji anglo-saksonskega prava, kar v domačem pravnem okolju, kjer obstaja izključno kontinentalno pravo in njegov terminološki aparat, povzroča vrsto slabih in samovoljnih interpretacij.



Zelo težko je dokument, napisan v anglo-saksonskih terminih, izvajati v okolju kontinentalnega prava, zato je celo vrsta terminov na podlagi različite percepcije napačno interpretirana.

Naša namera je uporabljati izključno termine in način implementacije kontinentalnega prava, kar bo mogoče šele, ko bomo Ustavno Bosne in Hercegovine reformirali do te mere, da bo napisan in prilagojen kontinentalnemu pravu. Dovolite mi zdaj, da na kratko obrazložim razloge za podajo moje zahteve za mnenje Beneške komisije.

Prvi razlog se nedvomno kaže v razmeroma nepreciznih določbah Ustave Bosne in Hercegovine, ki določajo minimalne kriterije za izbiro sodnikov v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, kar je bilo žal v prejšnjih primerih zlorabljeno do te mere, da so bili izbrani posamezniki brez kakršnih koli pravosodnih izkušenj.

Popolnoma se zavedamo, da v Evropi obstaja različna praksa izbire sodnikov v ustavna sodišča, vendar pa obstaja nekaj, kar lahko imenujemo prevladujoča praksa ali praksa, ki je prisotna v največjem številu evropskih držav.

Seveda se zavedamo, da obstajajo tako specifični primeri v posameznih državah, kjer je mogoče izbrati osebe za sodnike ustavnih sodišč, ki sploh niso pravniki, vendar pa menimo, da to ni ustrezna praksa, ki bi se lahko uporabila v Bosni in Hercegovini.

Potrebno je posebej poudariti, da v Bosni in Hercegovini obstaja krhka demokracija, ki zaradi obstoja etnično utemeljenih politik ni popolna niti v celoti vzpostavljena, kjer bi v takšnih primerih Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine moralo biti končno sodno telo, ki bi poleg pravnih vprašanj moralo zaščititi tudi demokracijo v Bosni in Hercegovini.

V pretekli praksi odločanja Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, v kateri so sodelovali posamezniki, ki so bili izbrani za sodnike, vendar niso imeli nikakršnih pravosodnih izkušenj, so bila sprejeta odločitev, ki so povzročile znatne napetosti in povzročile večletne politične in pravne težave v Bosni in Hercegovini.

To so bile najpogosteje odločitve, ki so se nanašale na volilni sistem v Bosni in Hercegovini, pri čemer je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine sprejemalo zelo čudne odločitve, ki so celo vsebovale argumente za etnične delitve v državi, s čimer se utrjuje diskriminacija. Dovolite mi posebej poudariti, da je takšna praksa nesprejemljiva.

Poleg tega v Bosni in Hercegovini ne obstaja Vrhovno sodišče kot končno sodno telo v dvostopenjskih postopkih, tako da je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine v nekaterih primerih delovalo kot končno sodno telo. Da bi bilo kaj takega utemeljeno, je seveda nujno, da so v Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine izbrani sodniki, ki so imeli pravosodne ali dovolj dolgo poklicno izkušnjo, da bi bili sposobni opravljati delo v takšnem sodišču, ki predstavlja končno sodno telo.

Zaenkrat v sestavi Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, v delu izbranih domačih sodnikov, takšne prakse nimamo, ker so bili v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine najpogosteje izbrani kandidati brez kakršnih koli pravosodnih izkušenj ali dovolj dolge poklicne izkušnje, ki se nanaša na pravosodne organe. To seveda spodkopava kakovost samega Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine in v končni posledici ima za posledico nezadostno pravno varnost državljanov Bosne in Hercegovine.

Posebej je skrb vzbujajoče, da je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine glede zaščite človekovih pravic prevzelo pooblastila Evropskega sodišča za človekove pravice na način, da je očitno s svojimi odločitvami poskušalo ustvariti novo prakso za Evropsko sodišče, namesto da bi pri svojem odločanju uporabljalo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, kar je njegova ustavna obveznost.

Razlog za to je spet nezadostna kakovost, potencial in znanje izbranih sodnikov, zaradi nezadostno natančnih kriterijev za izbiro sodnikov Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki so določeni z Ustavo Bosne in Hercegovine.

Drugo pomembno vprašanje se nanaša na etnični sistem izbire sodnikov Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Seveda se zavedam, da Ustavna Bosne in Hercegovine ne določa etničnih kriterijev za izbiro sodnikov v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, vendar pa je po drugi strani vzpostavljena praksa, da pri 6 domačih sodnikih, pri vseh izbirah, imamo 2 etnična Bošnjaka, 2 etnična Hrvata in 2 etnična Srbina.



To je praksa, ki izhaja iz etničnih politik in etnično utemeljenih strank, kar je absolutno nesprejemljivo. Na ta način, s katerim se izvaja izbira na podlagi etničnega pariteta, je eden od dodatnih razlogov, s katerimi se spodkopava kakovost Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.

Ob tej priložnosti vas bom spomnil na stališče Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz oktobra 2002. leta, v katerem je nedvoumno rečeno, da mora Bosna in Hercegovina v okviru svojih obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Svetu Evrope, 'napustiti etnični sistem predstavljanja in preiti na državljanski sistem predstavljanja'. To je obveznost moje države in jo je treba izpolniti.

Na koncu želim posebej izpostaviti tudi tretji problem, ki smo ga dali v okviru naših predlogov ali manjšega amandmaja na osnutek mnenja Beneške komisije, za katerega vztrajamo, da vstopi v točko 35 ali 36, ker ga smatramo izjemno pomembnega. Ta problem se kaže v nameri domačih političnih akterjev, da spremenijo sistem odločanja Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine na način, da bo to etnično in teritorialno (entitetno utemeljeno) odločanje.

Strinjali se boste z menoj, da je kaj takega popolnoma nesprejemljivo. Zato smo dali majhen amandma na osnutek mnenja Beneške komisije, za katerega mislimo, da se lahko vgradi v točko 35 ali točko 36 in ki se glasi:

'Glede na to, da etnične kvote ali etnični kriteriji za izbiro sodnikov Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine predstavljajo izraz diskriminacije, Beneška komisija prav tako meni, da v sistemu odločanja Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine ne morejo biti uporabljeni etnični sistem odločanja, kot tudi ne teritorialni, oziroma entitetni sistem odločanja.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine kot sodni organ s specifičnimi pristojnostmi, ki sprejema odločitve, ki se nanašajo na vse državljane Bosne in Hercegovine, svoje odločitve sprejema s prosti večino od skupnega števila sodnikov Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Etnični in teritorialni (entitetni) sistem odločanja bi bil nesprejemljiv.'

Verjamem, da je ta amandma lahko zelo pomemben in koristen ter, dovolite, da vztrajam, da se ga vključi v končno mnenje Beneške komisije, v skladu z mojo zahtevo z dne 15. marca 2024.

Želim še enkrat izraziti svoje globoko spoštovanje do Beneške komisije, ki je s svojimi mnenji zelo veliko pomagala pri izboljšanju različnih pravnih nepravilnosti v Bosni in Hercegovini. V primeru vaših dodatnih vprašanj vam stojim na razpolago", je sporočil Komšić.